Ali lahko enostavno nehaš biti mama? ker jaz več ne morem
http://www.mdj.si/produkcijska-sola.html
ŠE ENKRAT!
Upam da se slisiz..zdaj ne morem vec, zdaj bom to, zdaj mu bom prepovedala to…si kdaj razmisljala, da namesto njega sebe peljes na psihoterapijo…dokler bos eksperimentila bo mali ze cisto zabluzil… Dejstvo je da se z marihuano necemu odmika, najbrz tebi in psihicnem terorju oz. Temu, da si celo njegovo zivljenje vedela kaj je zanj najbolje in mu nisi pustila dihati…ko pride 15 pa (ze narava poskrbi) da zacnejo dihati in se iskati kdo sploh so… In ti v tem trenutku nisi (zal) vec kompetentna oseba ki ji bo zaupal.. Vsaj dokler ne naredita odmika in se ti prikljucis terapiji in da se resis prepricanja da to kar mislis ti mora misliti in delati tvoj otrok… In da bos koncno postala mati in ne zajedalec, nadzornik in najbolj pameten clovek na svetu… Srecno!
Hm , dej ne seri. mati tukaj ni nič kriva. Je pa razdvojena in nemočna, ker ne ve kako pomagat sinu.
sin je tolko star, pač to so ta uporniška leta, dokazovanje sebi ,svojim vrstnikom, celemu svetu. Tu psihologi ne morejo pomagat če sam ne sodeluje. Če bo pod prisilo pa bo dobil še večji odpor in posledično bo še bolj globoko zabredel. To pa vendar ne želimo. Mama pogum vse se bo uredilo. Sigurno pa ne z danes na jutri, držim pesti za vas.
Če je razdvojena in nemočna naj se ustavi in razmisli kako takšna vpliva na sina. Kako naj ji zaupa in ji sledi, če čuti, da sama ne ve kaj je narobe in kaj prav, če se niti sama ne znajde, kako naj ji otrok, ki rabi močno oporo zaupa in sledi. Je dobila konkreten naslov (Juhant) kam naj se obrne po pomoč, pa se ji zdi, da je bolje ubrat bližnjico (policijo). Po njenem je represija zakon in če misli, da bo potem samo opazovalka se zelo moti. Če je mati, bo morala zelo sodelovati in tudi oče, ne glede kam se bosta obrnila po pomoč, ker tu ni samo otrok tisti, ki pomoč potrebuje, so je potrebni vsi, brez nadaljnjega.
Nikjer ni bližnjic žal. Povsod je treba vložit tudi sebe, ta otrok se ni pojavil januarja letos in ga začel bluzit. Ta otrok živi in sobiva 15 let v celici, ki ji rečemo družina in to je treba pozdravit. Tudi policija bo v nadaljevanju predala v obravnavo celotno družino, ali CSD, ali katerikoli ustanovi. 15 letnik je kot veja na drevesu, če je drevo zdravo se tudi vejevje, če kažejo veje in sadovi na bolezen, je treba pregledati drevo. Če misliš, da bo že nekako, vejo odrežeš in zavržeš, ampak sčasoma propade celotno drevo.
Če je razdvojena in nemočna naj se ustavi in razmisli kako takšna vpliva na sina. Kako naj ji zaupa in ji sledi, če čuti, da sama ne ve kaj je narobe in kaj prav, če se niti sama ne znajde, kako naj ji otrok, ki rabi močno oporo zaupa in sledi. Je dobila konkreten naslov (Juhant) kam naj se obrne po pomoč, pa se ji zdi, da je bolje ubrat bližnjico (policijo). Po njenem je represija zakon in če misli, da bo potem samo opazovalka se zelo moti. Če je mati, bo morala zelo sodelovati in tudi oče, ne glede kam se bosta obrnila po pomoč, ker tu ni samo otrok tisti, ki pomoč potrebuje, so je potrebni vsi, brez nadaljnjega.
Nikjer ni bližnjic žal. Povsod je treba vložit tudi sebe, ta otrok se ni pojavil januarja letos in ga začel bluzit. Ta otrok živi in sobiva 15 let v celici, ki ji rečemo družina in to je treba pozdravit. Tudi policija bo v nadaljevanju predala v obravnavo celotno družino, ali CSD, ali katerikoli ustanovi. 15 letnik je kot veja na drevesu, če je drevo zdravo se tudi vejevje, če kažejo veje in sadovi na bolezen, je treba pregledati drevo. Če misliš, da bo že nekako, vejo odrežeš in zavržeš, ampak sčasoma propade celotno drevo.[/quote]
Bravo, zelo dobro napisano! Popolnoma se strinjam!
Za ABCD1 – motiš se, zelo se motiš!
Materino vedenje, obnašanje in njene reakcije so 15 let vplivale na sina!
Ne opravičuj, da so to uporniška leta, dokazovanje samemu sebi , vrstnikom in celemu svetu…
So, vendar ne na tak način, da se ukvarjaš s prepovedanimi stvarmi.Zame bi bil to ALARM; alarm sto na uro! Jaz bi skočila do stropa.In če sama ne bi mogla več, bi se zelo hitro obrnila na profesionalce, ki se s tem ukvarjajo in o tem vedo zelo zelo zelo veliko!In ti znajo poiskati prave smernice in poti iz tega ven.
Seveda pa se mora zdraviti VSA DRUŽINA.Vsi bodo morali zastaviti DRUGAČE, da bodo rezultati DRUGAČNI.
Par let nazaj sem bila na predavanju , kjer je o tem , kako različni stili vzgoje vplivajo na otroke in kaj čez leta nastane iz določenega domačega vzgojnega stila.Odlično je predaval dr.Bogdan Polajner , ki je takrat deloval v Ljubljani v društvu Človek, pomoč odvisnikom in njihovim staršem.
In dejansko določen stil vzgoje pripelje do takih rezultatov.
Zato ABCD!, se ne strinjam s tabo, ko pišeš, da mati ni nič kriva.
Ne bom rekla , da je kriva, je pa seveda soustvarjalka že 15 let pri vzgoji svojega otroka.Tega pač ne more zanikati.
Ampak, kot sem napisala…nekaj let je še časa…preden stvari zares totalno skrenejo…Zdaj vlak še lahko obrnete…
Pa še to sem zdajle prebrala : če ne bo bolje, pa za 18.RD kufre pred vrata…
OMG , kaj hujšega pa še ne!
A to bi mu naredila za 18.rojstni dan?
Pojdi k strokovnjakom, pa naj te spravijo v red in povejo tebi in očetu otroka, kako je treba z njim.Pa na Center, tudi tam bodo najprej vama z očetom zapeli pesmico.
Ko jo bosta znala na pamet, se bo tudi sin spremenil.
Meni je žal za vsakega mladega človeka , ki se je rodil nekaj let nazaj, luštkan, nebogljen, prijeten in prijazen, ljubek mali otrok. potem pa v letih , ki pridejo, starši naredijo iz njega invalida.
Veš, tvoj sin je zdaj ene vrste invalid.
Nima pravih ciljev, bluzi naokrog kot kura brez glave, nima začrtanih poti…
Ne najde se.
Kje je petnajstletnik, ki bi se z veseljem ukvarjal s športom, z glasbo, doživljal uspehe v življenju?
Nekaj je zelo narobe!
Tako kot sem že napisala. Mati, ki na forumu sprašuje ali lahko neha biti mati, ker ona tega več ne zmore, je že zdavnaj prenehala biti mati, se pa tega verjetno niti ni zavedala. Zakaj? Ker ji je drugorojenka bolje sedla, starejši fant pa ni bil več tako cart in je tudi že razvijal osebnost, kar pa materi ni bilo več zabavno in luštno. Bolj, ko se je oddaljevala od sina, bolj se je tudi on oddaljeval od nje in ker se je tako osamljen znašel v sredini, ki se zabava po svoje in so bili tisti hip edini, ki so ga bili pripravljeni sprejeti medse, se je v novi družbi počutil sprejetega in to mu je dajalo smisel življenja. Tam je tudi pozabil, da je izgubil mamo, ki jo je seveda imel zelo rad.
In v novi temi zgoraj, avtorica prijavi, da je sedaj sin pri očetu in da ji je zaradi tega hudo. Komu lažeš, ženska. Komu lažeš, mogoče lahko koga prinašaš naokrog, nekaj nas pa seveda ni mogoče. Tako si neiskrena in bedna, da sem za trenutek celo pomislila, da je tema provokacija. Pa se bojim, da ni tako. Kaj hočeš od svojega otroka, če si sama poden? Oprosti.
Fantu je treba postaviti meje. Če starša tega nista zmožna, mora to storiti nekdo drug. K svetovalcem je hodil in ni bilo haska, ostane … organ represije. To, da se starša angažirata in ga poskušata rešit, čeprav s prijavo policiji, ne pomeni, da jima ni nič vreden. Nasprotno, pomeni, da jima tako veliko pomeni, zato mu bosta pomagala. In ja, kdor ni probal, ne verjame in težko razume.
Starši moramo stat za tem, kar rečemo. NI lahko, je pa treba. Če rečem, da danes ni izhoda, ga ni. Če se odpravi skakat skozi okno, rečem, da bom poklicala gasilce in policaje in jih dejansko pokličem. Dol mi mora viset za to, kaj bodo rekli sosedje. Rešujem otroka. Čeprav s skrajnimi in absurdnimi prijemi. Videt mora, da mislim resno s tem, da ga imam rada in mi ni vseeno zanj. Ko bo dozorel in če bo imel čisto glavo, bo razumel in bil hvaležen. Poznam odvisnike, ki so jezni na starše, da so jih pustili propast. Ker so si zatiskali oči, se delali lepe pred sosedi, otrok je pa zabredel do vratu. S policijsko kartoteko za povrh.
Pa še to sem zdajle prebrala : če ne bo bolje, pa za 18.RD kufre pred vrata…
OMG , kaj hujšega pa še ne!
A to bi mu naredila za 18.rojstni dan?
Pojdi k strokovnjakom, pa naj te spravijo v red in povejo tebi in očetu otroka, kako je treba z njim.Pa na Center, tudi tam bodo najprej vama z očetom zapeli pesmico.
Ko jo bosta znala na pamet, se bo tudi sin spremenil.
Meni je žal za vsakega mladega človeka , ki se je rodil nekaj let nazaj, luštkan, nebogljen, prijeten in prijazen, ljubek mali otrok. potem pa v letih , ki pridejo, starši naredijo iz njega invalida.
Veš, tvoj sin je zdaj ene vrste invalid.
Nima pravih ciljev, bluzi naokrog kot kura brez glave, nima začrtanih poti…
Ne najde se.
Kje je petnajstletnik, ki bi se z veseljem ukvarjal s športom, z glasbo, doživljal uspehe v življenju?
Nekaj je zelo narobe![/quote]
Podpis!
Mandolina, kapo dol pred tabo.
Dobro, zelo dobro si opisala “kruto”resnico.
In upam, da bo avtorica dojela tvoj dobronamerni zapis.
Pišite kolikor hočete , vendar dejstvo je da dokler on sam ne bo uvidel da ne dela prav, ne bo rezultatov.
Ga ni psihiatra ki bi človeka spreobrnil , če sam noče sodelovat.Mi lahko tu dajemo nasvete, vendar verjamem da in mati in oče želita otroku pomagat in prav mi tukaj smo naredili v njihovih glavah še večjo zmešnjavo. Eni bi tak spet drugi bi drugače. Lahko je tukaj pametovati reala je pa precej bolj kruta.
Oprosti, ampak spet se ne morem strinjati s tabo.
Petnajstletnik ni odrasel človek.On še ni izoblikovana osebnost .Nanj lahko vpliva marsikdo.Pravkar je končal osnovno šolo, torej je še praktično v duši napol otrok.Brez življenjskih izkušenj.Njegova družina , mama in oče sta prvo okno v svet.In tako, kot ga starša tretirata, gledata nanj , tako se vidi sam.
Fant o sebi nima prav nobenih pozitivnih misli.Zato se zapija, kadi travco, da pobegne za nekaj ur tja, kjer ni vsakdanjih zoprnih opravkov, kjer mu je ugodno.
Ker mu v življenju, doma očitno ni lepo.Ker se ne čuti sprejet, ne ljubljen.
Meni je pravzaprav hudo zanj, čeprav ga ne poznam.Za vsakega otroka mi je žal, ker vem, da otrok pravzaprav ni čisto nič kriv, če je zrastel v zmešanem okolju.Zato ni umirjen, ni srečen in zadovoljen in se ne najde.
Zapijanje, kajenje travce , in bluzenje , vse to je njegov klic na pomoč.
Ga boste še naprej odrivali ali boste poiskali pomoč nekega strokovnjaka, ki mu bo fant zaupal, se navezal nanj in ga ubogal?
Ker fant bo ubogal samo tisto avtoriteto, ki ga bo čustveno sprejel in se bo ob njem čutil varnega in sprejetega.Tega doma nima.Predvidevam.
Pa še to sem zdajle prebrala : če ne bo bolje, pa za 18.RD kufre pred vrata…
OMG , kaj hujšega pa še ne!
A to bi mu naredila za 18.rojstni dan?
Pojdi k strokovnjakom, pa naj te spravijo v red in povejo tebi in očetu otroka, kako je treba z njim.Pa na Center, tudi tam bodo najprej vama z očetom zapeli pesmico.
Ko jo bosta znala na pamet, se bo tudi sin spremenil.
Meni je žal za vsakega mladega človeka , ki se je rodil nekaj let nazaj, luštkan, nebogljen, prijeten in prijazen, ljubek mali otrok. potem pa v letih , ki pridejo, starši naredijo iz njega invalida.
Veš, tvoj sin je zdaj ene vrste invalid.
Nima pravih ciljev, bluzi naokrog kot kura brez glave, nima začrtanih poti…
Ne najde se.
Kje je petnajstletnik, ki bi se z veseljem ukvarjal s športom, z glasbo, doživljal uspehe v življenju?
Nekaj je zelo narobe![/quote]
Podpis!
Mandolina, kapo dol pred tabo.
Dobro, zelo dobro si opisala “kruto”resnico.
In upam, da bo avtorica dojela tvoj dobronamerni zapis.[/quote]
Hvala…napisala sem, kar vem…kar sem sama zvedela na mnogih predavanjih v vrtcu, v osnovni in srednji šoli.
Na predavanja Marka Juhanta in Bogdana Polajnerja sem vedno prišla z zvezkom in svinčnikom v roki in si zapisala marsikaj.
Marko Juhant je izdal tudi knjige , naročila sem tudi njegov časopis.To ni reklama zanj, mislim, da ima dovolj dela in predavanj po Sloveniji, dejstvo pa je, da so njegova predavanja vedno izredno obiskana.Ker ima pametne nasvete , ki res dobro učinkujejo.
Podpis!
Mandolina, kapo dol pred tabo.
Dobro, zelo dobro si opisala “kruto”resnico.
In upam, da bo avtorica dojela tvoj dobronamerni zapis.[/quote]
Hvala…napisala sem, kar vem…kar sem sama zvedela na mnogih predavanjih v vrtcu, v osnovni in srednji šoli.
Na predavanja Marka Juhanta in Bogdana Polajnerja sem vedno prišla z zvezkom in svinčnikom v roki in si zapisala marsikaj.
Marko Juhant je izdal tudi knjige , naročila sem tudi njegov časopis.To ni reklama zanj, mislim, da ima dovolj dela in predavanj po Sloveniji, dejstvo pa je, da so njegova predavanja vedno izredno obiskana.Ker ima pametne nasvete , ki res dobro učinkujejo.[/quote]
Samo tole…predavanja moraš znat poslušat in znat spravit v dejanja. Tega pa po moje avtorica ni sposobna. Vsaj po njenih zapisih sodeč ne. Sicer pa saj jo bereš kajne? To, da iz napisanega vidiš problem drugje, kot v fantu drži, le ona si tega ne prizna. Sicer nima veze zdaj to s to temo, ampak je enkrat pisala, da večkrat čuva otroka (2) bivšega moža. Medtem pa ta, ki jo trenutno bolj potrebuje kaj? S tem, ko se ukvarja z drugimi otroci ji pozornost iz problema uhaja tja, kamor ji paše. Po liniji najmanjšega odpora. Tako, kot sedaj, ko je šel mali k očetu.
Kako lahko je sodit druge, kajne?
Sva z ocetom imela resno debato, s solzami v oceh… in odlocnostjo v mislih…. konec!! Res sva se oba obtozevala, da sva kriva za vse to in morda tudi res sva, a izbira, da se zadeva, laze, krade, je njegova. Ja, je klic na pomoc in mu bova pomagala. In ja, meni je po eni strani lazje, da ga ni tu, po drugi strani pa se zaradi tega pocutim se bolj nesposobna kot mati…. In ne, ni to linija najmanjsega odpora, ker mi za te otroke skrbimo toliko kot za nas (ko smo bili otroci) nikoli nihce ni! Prepusceni smo bili sami sebi, starsi so nam zaupali, ucili smo se kadar smo se morali, starsev ni zanimalo kdaj pisemo kak test… Sem mislila, da bo slo enako z mojimi otroki… jih ves cas ucis kaj je prav in kaj ni, do njih si iskren, se z njimi pogovarjas, prezivljas skupni cas….. naekrat se izkaze, da je vse zgreseno! Ni lahko priznati, da nisi delal prav, ker si se ves cas trudil, da bi delal prav! In zato tudi ni lahko brati vase obsodbe, ker nisem ena ki bi se mi fučkalo, ampak ze 15 let gledam oddaje o vzgoji in berem knjige in clanke o tem…. pa še vedno ni dovolj!
Najlažje je bit pameten tukaj za računalnikom. Zakaj hudiča pa je v SLO toliko zasvojencev,če imate pa take bistre
predloge? Pa ne motajte, saj je še otrok… Pričela se je pomlad, pojdite malo v mestne parke, pa si oglejte te vaše sončke. in prav ti petnajstletniki ki sprobavajo kar jim mi prepovedujemo , so najbolj pijani zakajeni , pobruhani ….
In kdo je zdaj za to kriv? Pa ne spet o slabi vzgoji. Mama, držim pesti za vas, in vem da bo mali s časom ugotovil da to ni dobro zanj.
Ja, saj si prav napisala, da je najlažje sodit druge…ponavadi vsi tako delamo…
Jaz pač iz tega, kar si napisala, razbiram, kaj se dogaja.Ker te ne poznam.Ne tvoje družine, ne tvojega otroka…Pa še enkrat povem, da pravzaprav otrok ni kriv, on je iz malega nebogljenčka zrastel v fanta, ki je na krivih potih.In če bi imel fant utirjeno otroštvo, ne bi zdaj lutal naokrog.Sem napisala, da nam je ravno dr.Bogdan Polajner pripovedoval, kako stil vzgoje vpliva na otrokovo obnašanje.
Se pravi, da se je v vseh teh letih dogajalo marsikaj , kar je vplivalo na tvojega sina.Tudi tvoj odnos do njega, prav tako odnos očeta .Vidva sta ga vzgajala , mi ga nismo, me razumeš?
In še nekaj :prav zamislila sem se, ko si napisala, da si bila v otroštvu prepuščena sami sebi, učila si se kadar si se morala, staršev ni zanimalo, kdaj si pisala kakšen test…In mislila si, da bo šlo enako s tvojimi otroki…
Iz tega, kar si napisala, človek dobi občutek, da so se tvoji starši bolj malo ukvarjali s tabo.Mogoče premalo.
In kar si dobila, si dala naprej sinu.Mogoče premalo, ne vem…
Želim ti, da se ti vse srečno uredi in da tvoj sin postane fant, ki mu je nekoč samo malo spodrsnilo.In se je potem srečno ujel.
Tega ne bo priznala. Pa še deco posiljuje s tem neotipljivim balstom. Prebrati in udejanjiti Mandolinine poste zahteva veliko dela in odločnosti močne osebnosti. Predvsem postaviti otroka daleč pred probleme nje same. To uspe ljudem, ki ne igrajo žrtve. Solze, ki jih opisuje zgoraj mulca ne ganejo. To ni mehiško telenovela…
no tardedka, en korak si/ste že naredili. Torej priznali da je zadeva taka ki terja vse 3 vpletene in da mate vsi 3 + in – in da nekje zadeve orng ne štimajo. zdaj je pri očetu. Okej. mejta z očetom skupno politiko vzgoje, dajat en drugega podpirat/stat en za drugim in potem bodo začele zadeve iti v drugi smer. A oče ve o dilerjih, kajenju in te zadeve? naj bo informiran glede tega. Bi pa jaz na vajinem mestu zahteval kako bolj natančno analizo, ne sam urina in THC, sploh glede na to da si pisarila kak da je – obnašanje (skorajda “obseden”). Slučaj če je še kaj drugega poskusil
fajn je tudi da mu povesta da če ga bo lomil, se ga lahko izpiše iz šole, prešola itd. Skratka da šola ni več obveza. malo na ostro ga primita in mu pokažita da mislita resno in da ga heci kot si izpis iz šole lahko drago stanejo. To ponavadi da misliti
zdaj maš nekaj malega časa tudi zase. Spravi se k sebi, porihtaj hčer, če kaj rabi itd.
Sem ugotovila tudi sama ja… saj tudi zdaj, ko zivi pri ocetu ne morem nehat biti mama.
Bomo se borili naprej – bil je le trenutek slabosti, ogromen obcutek nemoci, ki pa ni trajal niti cel dan…. Gremo dalje resevat nasega sina DO KONCA IN NAPREJ!![/quote] No to je beseda. Pa javi kaj vmes kako gre. Lp
Spoštovana!
Obstaja rešitev, je pa težka.
Sama sem mama nekdanje odvisnice.
Bila je na vsem, kar se droge tiče, bila je zaradi kriminala tudi v zaporu, ultimat – nehati ,ali na cesto. Ker je mlad, misli da vse obvlada. Žal dlje čakaš slabše je. Obstaja odlična skupina ljudi, ki pomagajo in rešujejo odvisnike, svetovali ti bodo. Pojdi brez njega na razgovor. To je Društvo projekt človek
Lp
Osebnost se izoblikuje do osmega leta. tako da mandolina tu sfališ, ko trdiš, da pri 15 otrok ni izoblikovana osebnost. je. Otrok do osmega leta vsrkava vase vse podatke iz okolice in na podlagi tega se razvija. pri 15 je že zelo izoblikovana osebnost in njegova pot je začrtana. lahko jo spremeni, a ob veliko truda in veliko volje. tu pa je očitno, da ta otrok nima volje.