Se ne strinjam.Izoblikovana osebnost si takrat, ko si odrasel, odgovoren in znaš poskrbeti zase.
Pri petnajstih letih naša pot še absolutno ni začrtana.Še vedno se šolamo, študiramo, se učimo.Prej v primarni družini, zdaj v družbi, od prijateljev, sodelavcev.
Seveda ta otrok nima volje, kako naj jo ima ob takih starših.

Se ne strinjam.Izoblikovana osebnost si takrat, ko si odrasel, odgovoren in znaš poskrbeti zase.
Pri petnajstih letih naša pot še absolutno ni začrtana.Še vedno se šolamo, študiramo, se učimo.Prej v primarni družini, zdaj v družbi, od prijateljev, sodelavcev.
Seveda ta otrok nima volje, kako naj jo ima ob takih starših.[/quote]

Koliko si rekla, da imas stare otroke?

MN….

Če narediš tisto kar čutiš ne more biti narobe. Le ne pusti da te izsiljuje za denar. Saj bo, boš videla da se bo uredilo.

Mandolina,lahko odgovoriš koliko otrok imaš in koliko so stari? Hvala.

Avtorica, bodi močna,obrni se na kakšno organizacijo glede tvoje situacije,predvsem pa ne obupajte,ker ni razloga za to! Osebno mislim,da je glede na vse opisano trenutno najbolje,da je sin pri očetu.Oče pa upam,da si maksimalno vzame čas zanj in se posveti sinu in vsem težavam,ki so tukaj.Vse drugo ni bistveno,to je zdaj prioriteta.

Če ti je kaj v tolažbo,ti povem,da imaš srečo,da z bivšim kot starša držita skupaj in drug za drugega,torej za sina. Seveda drži,da samo od sebe ne bo bolje.Drži se in vse dobro!

HVALA!!
Verjamem, da je trenutno najbolje tako, ceprav je moj ego zelo prizadet, saj mora priznati poraz, da nisem sposobna biti mama kot bi bilo treba (ceprav ne vem kako bi lahko bila drugacna).
Zdaj smo ubrali to pot, pogovori smo se z vsemi moznimi, še zadnjic poskusamo sami (no, jaz se bolj umaknem), pa da vidimo, kako bo vesolje to uredilo 🙂

Nisi Bog,nobeden ni. Dala si svoj maksimum in ga daješ naprej.To je materinska ljubezen.Trenutno so težki časi za vse,ampak saj veš, za vsakim dežjem posije sonce.Tudi tukaj bo tako.Bo pa težko,ampak v slogi je moč! In še nekaj,težko je najti prave ljudi/strokovnjake in dokler sin tega ne uvidi (tako ali drugače),bo težko.Samo ne more,če vi2 držita skupaj in ga spremljata,usmerjata,omejujeta,mu postavljata meje.Oče to naredi verjetno lažje. Dobra mama si in tvoj sin je dober!Je pa težko obdobje,tega vsekakor ne gre zanikati.bodi močna,pogumna,odločna.

Hvala za tople besede!!!

Uau kako lepo… tudi jaz bi to sprobala, ampak jaz mu dejansko ne verjamem… je prodal verizico od moje bolne mame, ki mu je kupila za rd, da bo imel spomin od nje.. pa sam si jo je izbral… po dezju smo obletavali vec trgovin da bi dobil tak krizec ki mu bo vsec… 300-400 eur… vec kot pol penzije od moje mame… zelo me boli, ker ne morem verjeti kako brezcuten je moj lastni sin[/quote]
To je tudi mene od vse zgodbe najbolj zabolelo. Tako brezčutnost delajo trde droge, tako da zna biti, da je že na heroinu. Če se bo slučajno kdaj izvlekel, bo potem že obžaloval, da je prodal spomin na staro mamo, bolelo ga bo. Za rešitev od trdih drog pa je potrebna trda roka. Poznam primer, kjer sta se starša zmenila, da je dala mama odpoved v službi, da je bila skozi doma s sinom. Zaklenili so ga v stanovanje in zabili vsa okna, da se niso dala odpirat. Nekaj časa so še imeli možnost odprtja na “kip”, ampak ko so ugotovili, da sin skozi okno vrvico spušča, na katero mu kolegi drogo navežejo, so tudi to onemogočili. Telefon so ukinili. Ko je bila najhujša kriza, so ga celo na posteljo za nekaj dni zvezali. Po kakem letu so mu dovolili izhod za kako urico, dve, pa še to pod nadzorom. Po kakih dveh letih se je vpisal nazaj v gimnazijo, jo naredil in se kasneje vpisal še na faks. Ampak je bila mama res odločna. Manjša je bila od njega za več kot eno glavo, pa se spomnim enkrat, ko sem jo videla, kako ga je po naselju za roko vsa furjasta domov vlekla. Prava borka, res. Želim ti, da bi uspelo tudi tebi. Vem, kako je, ko si z dvema otrokoma za vse sama! Ta zgoraj omenjena je imala vsaj moža, ki jo je podpiral, on je v službo hodil, medtem ko je ona doma zaradi sina ostala. Morda bi se tudi ti zmenila z bivšim, naj zviša preživnino, da bi ti lahko manj delala in bila več doma z otrokoma. Saj za tak projekt rabiš čas, če pa delaš nekje cele dneve za male pare in se še mučiš s kakim popoldanskim šihtom, pa res ni nič čudnega, da ti je otrok podivjal, saj je prepuščen samemu sebi.

Že sem pisala, pa imam občutek da mama ni prebrala mojega nasveta, je pać tako, da se je težko sprijaznit, da je že stvar zelo daleč, ti vidiš samo vrh ledene gore, narkoman nima čustev do drugih, vidi samo svoj cilj.
To je droga. lepo te prosim pojdita na posvet k nekomu ki ima veliko izkušenj z zasvojenci. tudi zapiranje in puščanje službe, morebiti ne bosta pomagala. Ljudje so ki točno vedo kako zasvojenec razmišlja. Jaz jim bom celo življenje hvaležna, ker moja hčer ki je bila dolga leta zasvojenka je danes v redu, ima svojo družino in vse je naredila, šolo in službo dobila, tako da ne pišem v prazno. Če imaš svojega otroka rada mu pomagaj.
Lp

Sem prebrala, hvala. Le da smo mi iz Stajerske ne iz LJ. Tudi Marko Juhant mi je svetoval, da se obrnemo na strokovnjake iz nasega kraja, za zacetek kar k zdravnici…. in smo ze naroceni.
Seveda imam rada otroka, mi je pa tezko z njim, z njim si me predstavljam prezivet noter nkti enega vikenda, ne bi zdrzal noter… ko sem zadnjic to naredila je skoraj splezal skozi okno (pa smo zelo visoko doma!)… sama nisem sposobna izvajati 24 ur nadzor, njegov oce pa mosli, da tako na dolgi rok ne bo slo in ga se vedno pusca ven… eh, bomo videli kaj porecejo struckoti….
Hvala vsem!

Mislim da ima oče preveč svojih skrbi, pa nekako misli da se bo vse skupaj samo od sebe uredilo.
Jaz zaupam tebi , verjamem da je težko, vendar vem da se bo vse uredilo. Bo pa potrebno potrpljenje in pa čas.
Držim pesti da vam uspe….

…ko to berem, me je kar groza, koliko agresije je med ljudmi in predvsem v vas STARŠI. kje za boga vidite rešitve tako očitno problema v policiji, testih, prepovedovanju duženja ipd…
-če ti otrok reče da si hitler, se je za zamislit
-če beži od doma, krade denar, se laže je to očiten znak stiske

-prvo, kar je tu potrebno je, na osnovi vsega, kar veste sedaj, biti v t.i. prednosti pred njim, da ne bo mogel vsaj z svojim vedenjem škodovat družini v materialnem ali varnostnem smislu
-priporočam da ga malo “spustite”, naj živi tako, naj sam še spozna malo šole življenja
-iz prebranega se mi zdi, da ima neko hudo travmo, rano, ki je stara in ni bila zaceljena, misli, da je drugačen od ostalih v družini se ne počuti opaženega
če se boste tako fokusirali na to travo, bo še bolj spregledan problem, sinov upor pa večji

kaj zdaj…melo nenavadno, ampak, lahko probate takole
pojdita s sinom na podaljšan vikend, nekam sama, pa mu dovoli tudi travo kadit. Zakaj? da probata vzpostavit stik nazaj, da se ti vsaj malo odpre, da ti začne zaupat, da vidi da ga sprejemaš, ampak da ti ni vseeno.

on ima težave in jih rešuje kot jih zna, ti , mama pa mu pokaži, da je pomen družine ravno v tem, da si stoji ob oporo, ne pa da je policija, mačeha ali hitler

ša še to…a ste pozabili, da ste tudi vi bili najstniki, ga žural, pil, kadil, kdaj kej v trgovini vtaknil v žep in se promiskuitetno vedli ?…in? danes imate službe družine in urejeno življenje….