“potem ne more in ne sme biti od “pravnoformalnega statusa” drasticno odvisen njen netto razpolozljivi dohodek.”

Zakaj točno ne? Vsak naj se odloči za tistega, ki mu najbolj ustreza in mu nanese največ. Zakaj bi rabili različne statuse, če je v končni fazi vse eno in isto?

Tudi ce s.p. in “avtor” delata po zgornji shemi eno leto 25 projektov za 25 razlicnih narocnikov, se vsebina (cash-flow) ne spremeni. Tako da tvoj argument ne pije vode.

Dobro vprasanje. Zakaj?

Mogoče zato, ker nekdo z nerednimi manjšimi prilivi ne more odpreti s.p-ja?

In zakaj je sploh potrebno posebnega statusa imenovanega s.p. (za osebno delo – govorim izkljucno o osebnem delu, da ne bo pomote)?

In zakaj je sploh potrebno posebnega statusa imenovanega s.p. (za osebno delo – govorim izkljucno o osebnem delu, da ne bo pomote)?[/quote]

Kaj pa predlagaš?

Tako, kot je “povsod po (t.i. razvitem) svetu”. Kot je napisala ze avtorica na zacetku. Janez Slikar podpise “pogodbo o svobodnem sodelovanju” z Marijo Portretnik, da jo bo portretiral za 678 evrov. Janez opravi delo, Marija placa. Janez od 678 evrov nakaze dogovorjeni znesek za zdravstvo(110 evrov), pokojnino(130 evrov), solidarnost (10 evrov) in kar je se tega “nekam”, kamor so mu rekli, naj placuje te zadeve. Zadeva urejena.

Enkrat v turobnih februarskih mesecih, ko Janez nima toliko inspiracije, se z zeno Jozico usedeta in pregledata zadeve. Koliko je slo za platno, copice in barve. Koliko je ze placal cesarju. In koliko mu je ostalo (recimo temu poslovni izid, bilanca, napoved dohodnine, kakorkoli), ter odda davcni upravi. Ti potem Janezu posljejo, ali je cesarju se kaj dolzan, ali pa je glede na svoje prihodke celo kaj preplacal. In zadevo potem v razumnem roku z Janezom uredijo.

Preprosto, jasno in urejeno. Kot je “povsod po svetu” v “svobodnih poklicih”. Cloveku je treba omogocit delat. Ga pri tem podpirat. Ne pa si izmisljevat nove omejjitve.

—

V cem jaz vidim “problem”? Ne vem, ce ste opazili, ampak… vecinoma se je (kolikor se je) govorilo o “goljufih” in “zlorabah”. In to ni zanemarljivo… zakaj? Vecina zadev je v Sloveniji zastavljena ravno po tej paradigmi – prepreciti goljufije in zlorabe. Kaj pa to pomeni v praksi?

Namen naj bi bil u-red-itev. Vendar se “poklicani” z redom sploh ne ukvarjajo. Njihov fokus je na moznih goljufijah in zlorabah. Nihce se ne ukvarja s tem, kaj bi bilo dobro, pac pa s tem, kaj vse bi lahko slo narobe. Tega pa seveda (brez ciganke s kristalno kroglo) ni mogoce predvideti. In tako imamo zakonodajo, ki je sicer dokaj zanic (ne ureja), je pa nekaj casa soliden branik pred zlorabami in goljufijami.

Nekaj casa. Ker… modus operandi se pac nadaljuje. Tudi na drugi strani. Tisti, ki nameravajo zadevo zlorabiti, kmalu najdejo “obvod”. Kar ostane pa je ne-red tistim 89{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} (po statistikah), ki zelijo zgolj in samo delati. Ti pa se srecujejo z nepregledno birokracijo, kjer je tezko najti enoznacne (preproste) resitve, ki bi zagnale (podprle) delo.

Na koncu se potem nasa OP vprasa… ja, pa koji k**** se bom jaz zaje****** z vsem tem? In se pridruzi “temni strani”. Ali pa spoka v tujino, kjer je vsaj malo red-a. In to je problem Slovenije. Resitev: opisana zgoraj. Fokus na “omogocanje ustvarjanja” (preprost sistem placevanja/pobiranja dajatev) in “preprecevanje goljufij” v drugi plan.

—

Ljudje bozji, se vi zavedate, da je posameznik, ki opravlja osebno (svobodno) delo za lasno prezivetje (Nemci imajo za to celo izraz Existenzgründer, mi seveda ne) izenacen s podjetnikom, ki ima n zaposlenih in skoraj izenacen z gospodarsko druzbo, z vidika zahtevnosti placevanja/pobiranja dajatev?!? In to je za vas “normalno” (aka sprejemljivo)? Pa kdo je tu nor, ljudje? Tako nekako to zapakirajo Stajerci.:-)))

Čaki mal, ti govoriš o občasnem delu. Saj nekdo, ki občasno dela v Sloveniji, naredi točno tako, kot si napisal – z avtorsko pogodbo.

Tvoja zadnja trditev seveda ne drži, ker nekdo ima zaposlene in je že skoraj gospodarska družba, ni več s.p. ,ampak d.o.o. In ne vem, o kakšni zahtevnosti govoriš. Jaz si sama vodim vse račune, nimam niti računovodje. Kar za nekoga z zaposlenimi sigurno ne velja.

Ne naredi. To je poanta. Tu smo se zapeli. Ker Barca ni mogla razumeti, da ce jaz placam 5.000 to pomeni 5.000. ne 5.000 + x{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, ampak 5.000. In v Sloveniji ni “mehanizma”, ki bi to podprl. Pac pa mora clovek po metodi “poskusanja” prilagajat “bruto”, da mu enkrat “klapne” bruto bruto in potem lahko (za davcno, itd.) izhaja iz (t.i. prvega) bruta. Morda se zdi to malenkost, ampak ni. Ker kaze na “splosno raven” poslovne kulture (odnosa do dela).

Se enkrat, nekdo, ki vsak mesec dela za narocnike, bo delal prek registrirane dejavnosti in vsak mesec placeval prispevke, tudi tisti mesec, ko bo imel cel mesec dopust, jih mora placati.
Nekdo pa, ki enkrat, dvakrat, trikrat letno izpelje nek projekt, niti ne bogato placan, pa bo raje (in na letni ravni ceneje) to izpeljal prek pogodbe, saj bodo prispevki samo takrat, ko bo placilo, v mesecih, ko pa ne bo projektov, pa ne bo placeval nic.
In za en sam posel (avtorica ni govorila o vrednosti) je vprasanje, ce je smiselno odpirati s.p., razloge sem ze nekje par strani nazaj pojasnjevala.

Se enkrat, nekdo, ki vsak mesec dela za narocnike, bo delal prek registrirane dejavnosti in vsak mesec placeval prispevke, tudi tisti mesec, ko bo imel cel mesec dopust, jih mora placati.
Nekdo pa, ki enkrat, dvakrat, trikrat letno izpelje nek projekt, niti ne bogato placan, pa bo raje (in na letni ravni ceneje) to izpeljal prek pogodbe, saj bodo prispevki samo takrat, ko bo placilo, v mesecih, ko pa ne bo projektov, pa ne bo placeval nic.
In za en sam posel (avtorica ni govorila o vrednosti) je vprasanje, ce je smiselno odpirati s.p., razloge sem ze nekje par strani nazaj pojasnjevala.

Druzinska obrt (npr. ovcarska kmetija z mesnico in predilnico volne) je na nek nacin seveda gospodarska druzba. Ampak spet se obesate na povsem irelevantne reci. Jaz govorim o poenostavljanju, vi pa se upirate ze sami ideji poenostavljanja. Spet enak modus operandi: osredotocate se na to, kaj sem povedal narobe in ne na to, kaj bi se iz tega dalo uporabnega (ce kaj) izvleci.

P.S:: In ja. Tudi jaz sem si knjige vodil v lastni reziji vse od trenutka, ko sem moral prvic za racunovodkinjo popravljati place. Ampak… Midva govoriva o vecini. Davke od dela svojih rok mora znati placat brez tezav vsak, ki je zgolj osnovno pismen (ima 4 razrede osnovne sole – zna pisat, sestevat, odstevat in mnozit). Sicer je sistem zanic. Vi ga lahko branite. Saj ga imate in imeli ga boste ocitno se nekaj casa. Jaz pac predstavim svoj pogled. 😉

Druzinska obrt (npr. ovcarska kmetija z mesnico in predilnico volne) je na nek nacin seveda gospodarska druzba. Ampak spet se obesate na povsem irelevantne reci. Jaz govorim o poenostavljanju, vi pa se upirate ze sami ideji poenostavljanja. Spet enak modus operandi: osredotocate se na to, kaj sem povedal narobe in ne na to, kaj bi se iz tega dalo uporabnega (ce kaj) izvleci.

P.S:: In ja. Tudi jaz sem si knjige vodil v lastni reziji vse od trenutka, ko sem moral prvic za racunovodkinjo popravljati place. Ampak… Midva govoriva o vecini. Davke od dela svojih rok mora znati placat brez tezav vsak, ki je zgolj osnovno pismen (ima 4 razrede osnovne sole – zna pisat, sestevat, odstevat in mnozit). Sicer je sistem zanic. Vi ga lahko branite. Saj ga imate in imeli ga boste ocitno se nekaj casa. Jaz pac predstavim svoj pogled. ;-)[/quote]

Na nek način gospodarska družba ne obstaja. Ali je ali pa ni. In zadeva je poenostavljena, da z mojega vidika bolj ne more biti. Zame ni zanic, je celo odličen, ampak ti boš že vedel. 🙂

Druzinska obrt (npr. ovcarska kmetija z mesnico in predilnico volne) je na nek nacin seveda gospodarska druzba. Ampak spet se obesate na povsem irelevantne reci. Jaz govorim o poenostavljanju, vi pa se upirate ze sami ideji poenostavljanja. Spet enak modus operandi: osredotocate se na to, kaj sem povedal narobe in ne na to, kaj bi se iz tega dalo uporabnega (ce kaj) izvleci.

P.S:: In ja. Tudi jaz sem si knjige vodil v lastni reziji vse od trenutka, ko sem moral prvic za racunovodkinjo popravljati place. Ampak… Midva govoriva o vecini. Davke od dela svojih rok mora znati placat brez tezav vsak, ki je zgolj osnovno pismen (ima 4 razrede osnovne sole – zna pisat, sestevat, odstevat in mnozit). Sicer je sistem zanic. Vi ga lahko branite. Saj ga imate in imeli ga boste ocitno se nekaj casa. Jaz pac predstavim svoj pogled. ;-)[/quote]

Brez zamere…mam rajši Barco če bi bilo treba izbirat med vama….če bi Barca harala po Goriškem jo bi ziher vzel za svetovalko….Tebe, oprosti, ne…..preveč kompliciraš.

Vidis, to ni tako enoznacno. Ljudje, ki se ukvarjamo s “svobodnimi dejavnostmi” (tudi tvoja na nek nacin pogosto spada mednje) smo pogosto izpostavljeni sezonskim nihanjem. Ne zgolj dopust, temvec tudi navade narocnikov diktirajo tudi nas tempo.

IT-jevci, ki delamo “na kljuc” imamo v casu dopustov in v obdobju december/januar pogosto “suso”. To je na grobo 4 mesece na leto “susnega obdobja”. Pisatelj, ki pise knjigo, jo lahko pise nekaj mesecev v kosu in ne prejme niti enega evra (vse dokler nima dovolj bogate bibliografije, da od avtorskih pravic kapnejo znatnejsi zneski). Nato pa bo v prvih mesecih po izdaji dozivel “boom”. Kratkorocni projekti so tudi pogosto placani “na kljuc”, torej ob primopredaji (vcasih po mejnikih, skoraj nikoli periodicno). Skratka, da ne bom prevec nasteval…

Znacilnost svobodnih poklicev so nihanja v prihodkih. In to je bistvena razlika med “podjetjem” oz. “gospodarsko druzbo”, ki ima disperzirane prihodke in “osebnim delom”, kjer je posameznik odvisen od gibanj, na katera nima vpliva. Kmet ne more zeti psenice decembra ali marca, ko davcna hoce svoje. Pika. Ne gre.

Ce torej drzava ne zeli ovirati dela, ki zahteva osebno noto (praviloma, vendar ne nujno, gre za avtorska dela), mora omogociti na eni strani to, kar omogoca prav podjemna pogodba, vendar ne na nacin, ki je zastavljen tako diskriminatorno. Kajti podjemna pogodba, oz. delo po njej predstavlja vsaj taksen riziko, kakor poslovanje manjse obrti. V bistvu se vecji riziko za izvajalca (ker nima praviloma nikogar, ki bi ga sploh mogel nadomescati).

Hkrati pa – kot sva ugotovila – podjemna/avtorska pogodba (v praksi sta obracunsko skorajda enaki) sluzi natanko tistemu, cemur naj bi menda ne sluzila. Namesto, da bi “obracun” izhajal iz dogovora med izvajalcem in narocnikom (bruto bruto zneska), je obracunsko zastavljena tako, kot je zastavljen odnos med delodajalcem in zaposlenim. Deklarativno naj bi torej ne sluzila temu, po vseh elementih pa daje vedeti, da sluzi natanko temu – najemanju delavcev s strani podjetij. Paradoks?

Druzinska obrt (npr. ovcarska kmetija z mesnico in predilnico volne) je na nek nacin seveda gospodarska druzba. Ampak spet se obesate na povsem irelevantne reci. Jaz govorim o poenostavljanju, vi pa se upirate ze sami ideji poenostavljanja. Spet enak modus operandi: osredotocate se na to, kaj sem povedal narobe in ne na to, kaj bi se iz tega dalo uporabnega (ce kaj) izvleci.

P.S:: In ja. Tudi jaz sem si knjige vodil v lastni reziji vse od trenutka, ko sem moral prvic za racunovodkinjo popravljati place. Ampak… Midva govoriva o vecini. Davke od dela svojih rok mora znati placat brez tezav vsak, ki je zgolj osnovno pismen (ima 4 razrede osnovne sole – zna pisat, sestevat, odstevat in mnozit). Sicer je sistem zanic. Vi ga lahko branite. Saj ga imate in imeli ga boste ocitno se nekaj casa. Jaz pac predstavim svoj pogled. ;-)[/quote]

Na nek način gospodarska družba ne obstaja. Ali je ali pa ni. In zadeva je poenostavljena, da z mojega vidika bolj ne more biti. Zame ni zanic, je celo odličen, ampak ti boš že vedel. :)[/quote]

Razumljivo. Zato pa si ti tam, jaz pa drugje. Saj ni nic narobe s tem. Pogovarjamo se in delimo razlicne poglede. Na koncu pa vsak pristane tam, kamor sodi. :-))

Druzinska obrt (npr. ovcarska kmetija z mesnico in predilnico volne) je na nek nacin seveda gospodarska druzba. Ampak spet se obesate na povsem irelevantne reci. Jaz govorim o poenostavljanju, vi pa se upirate ze sami ideji poenostavljanja. Spet enak modus operandi: osredotocate se na to, kaj sem povedal narobe in ne na to, kaj bi se iz tega dalo uporabnega (ce kaj) izvleci.

P.S:: In ja. Tudi jaz sem si knjige vodil v lastni reziji vse od trenutka, ko sem moral prvic za racunovodkinjo popravljati place. Ampak… Midva govoriva o vecini. Davke od dela svojih rok mora znati placat brez tezav vsak, ki je zgolj osnovno pismen (ima 4 razrede osnovne sole – zna pisat, sestevat, odstevat in mnozit). Sicer je sistem zanic. Vi ga lahko branite. Saj ga imate in imeli ga boste ocitno se nekaj casa. Jaz pac predstavim svoj pogled. ;-)[/quote]

Brez zamere…mam rajši Barco če bi bilo treba izbirat med vama….če bi Barca harala po Goriškem jo bi ziher vzel za svetovalko….Tebe, oprosti, ne…..preveč kompliciraš.[/quote]

Tudi sam bi ti raje priporocil Barco, kakor sebe. 😉

Se vedno mesas svobodne poklice in obcasna dela. Ce bi se resno ukvarjala z racunovodsko dejavnostjo kot s.p., bi si pridobila za osnovo nekaj strank, pri katerih bi imela delo vsak mesec, ce pa bi poleg redne sluzbe samo parim zavezancem konec leta sestavila bilance, torej delo dan ali dva za vsakega, bi to naredila prek pogodbe, niti slucajno ne bi zaradi tega odpirala dejavnosti.

Ne mesam. To je po mojem mnenju irelevantna kategorija in to ves cas dopovedujem, saj to, ali delo opravlja kontinuirano, ali enkratno (obracunsko) nicesar ne spremeni. Freelancer (delavec v svobodnem poklicu) je v vsakem primeru isto, naj bo enkrat na leto ali 20 krat na leto. In ta tema je (naj bi bila) o freelancerstvu (in slovenski birokratski togosti, ki dobesedno odganja tak kader).

P.S.: Za obcasna dela imajo drugje “mini job” kategorijo, ki je omejena z dolecinimi zgornjimi mejami (kvota ur, zgornja meja zasluzka, ipd). Tu gre tudi za poenostavljeno obliko najemanja za obcasna dela, ki je bila v Sloveniji gladko zavrnjena (kolikor se spomnim, celo na referendumu).

Ne gre za obracunsko enkratno delo, ampak za dejansko delo, ki traja v celem letu par dni ali pa celo samo par ur.

In ja, zal je takrat zakon na referendumu padel (ceprav se mi zdi, tako kot pri vecini referendumov), da polovica tistih, ki so se referenduma udelezili, sploh ni vedela natancno, o vem glasujejo 🙁

Na nek način gospodarska družba ne obstaja. Ali je ali pa ni. In zadeva je poenostavljena, da z mojega vidika bolj ne more biti. Zame ni zanic, je celo odličen, ampak ti boš že vedel. :)[/quote]

Razumljivo. Zato pa si ti tam, jaz pa drugje. Saj ni nic narobe s tem. Pogovarjamo se in delimo razlicne poglede. Na koncu pa vsak pristane tam, kamor sodi. :-))[/quote]

Tudi v Nemčiji ne vem, če je vse tako na izi, kot skušaš tukaj predstavit. Na tem linku piše, da obstajajo štiri kategorije samozaposlitve in vsaka je drugače obdavčena. Imaš:

free-professions
trades
crafts
freelancers

Za vsako kategorijo veljajo drugačni predpisi in drugačna obdavčitev. Sistem je torej v orto zakompliciran, bistveno bolj kot pri nas, kjer so vse stlačili v s.p.-je, zunaj pa pustili samo tiste, ki malo zaslužijo. Toliko o poenostavitvi. In izrecno piše, da se nihče urejanja tega ne loteva sam, da je zelo zapleteno temveč naj poišče izvedenca za nasvete. Jako poenostavljeno. Na koncu ugotovimo, da je naš sistem proti temu super.

http://www.howtogermany.com/pages/self-employment.html

Razumljivo. Zato pa si ti tam, jaz pa drugje. Saj ni nic narobe s tem. Pogovarjamo se in delimo razlicne poglede. Na koncu pa vsak pristane tam, kamor sodi. :-))[/quote]

Tudi v Nemčiji ne vem, če je vse tako na izi, kot skušaš tukaj predstavit. Na tem linku piše, da obstajajo štiri kategorije samozaposlitve in vsaka je drugače obdavčena. Imaš:

free-professions
trades
crafts
freelancers

Za vsako kategorijo veljajo drugačni predpisi in drugačna obdavčitev. Sistem je torej v orto zakompliciran, bistveno bolj kot pri nas, kjer so vse stlačili v s.p.-je, zunaj pa pustili samo tiste, ki malo zaslužijo. Toliko o poenostavitvi. In izrecno piše, da se nihče urejanja tega ne loteva sam, da je zelo zapleteno temveč naj poišče izvedenca za nasvete. Jako poenostavljeno. Na koncu ugotovimo, da je naš sistem proti temu super.

http://www.howtogermany.com/pages/self-employment.html%5B/quote%5D

Tole je popolnoma preprosto. Freiberufler (Freelancer) je lahko kdorkoli iz dolocenega nabora poklicev (v grobem se ve, kateri to so, ne bom nasteval vseh… poklici z “osebno noto”). Tisto o “academic grade” je iz trte zvito oz. izgubljeno s prevodom. Ko davcni sporocis, da bos opravljal “ta in ta poklic”, moras priloziti kakrsnokoli veljavno spricevalo, da si tudi dejansko “kvalificiran” za ta poklic. Priglasitev FB je zgolj evidencna (nima sama po sebi nikakrsnih pravnih posledic). Ne dobis nobene uradne pripone, predpone, nobene nove davcne, nic. Vse kar dobis je “paket””, ki med drugim vsebuje tudi en tak programcek tipa “Silvo” v Sloveniji. Do 17.500 letnega prometa ne vodis nobenih knjig in nicesar ne placujes sproti. Pi dohodnini vneses “dohodek iz dejavnosti” in poleg prilozis preprosto tabelo Prejetih in izdanih racunov (St. dok., Datum, Firma, Znesek). Od 17.500 dalje ti davcna na podlagi tvoje ocene doloci kvartalno placevanje “akontacije dohodnine” za naslednji dve leti. Oddati moras tudi poslovni izid poleg dohodninske napovedi (ki ga generira ta “Silvo”). Zdravstveno in pokojninsko zavarovanje je v DE popolnoma svobodna volja posameznika in zavarovalnice (obstajajo bolj smernice, kakor “predpisi”; te smernice sledijo izenacenju FB-ja z zaposlenim – glede na dohodkovni razred). FB ne placuje davka od dobicka pravnih oseb (Gewerbesteuer). Ce FB nima nekih cudnih zadev, knjigovodkinje ne potrebuje, ker se od njega ne pricakuje nic posebnega.

Sistem je torej zelo preprost. Gewerbe (podjetje) pa je v DE povsem druga kategorija. Od e.K. (s.p.), preko GmbH (d.o.o.) do AG (d.d.). O tem tu ne govorimo. Je pa marda vseeno zanimivo in omembe vredno. FB ni enako e.K.

Leta – mislim da 2012 – so nekateri tudi v DE prisli na podobne ideje, kot jih imajo v Sloveniji (tako je npr. frizerka dobesedno s pogodbo najela stol, fen, skarje, glavnik,… v salonu), cemur so hitro naredili konec. S tem je nastala tudi locitev med Freiberuflerjem (ki je postal se bolj omejen glede nabora poklicev) in Freie Mitarbeiter. To zadnje pa je ze zelo lepo opisala Barca na primeru njene prijateljice nekaj strani nazaj, zato ne bom opisoval znova. FMB (v clanku – Craft) je torej oseba, ki spada pod delovnopravno ureditev – razlika je v tem, da zanjo delodajalec ne placuje prispevkov iz plac in dohodnine, pac pa zgolj prispevke na place. A kot receno – ta ukrep je potegnil nekatere “prekarce” nazaj pod delovnopravno ureditev. To nima veze s svobodnimi poklici (je bil poskus izkoriscanja luknje v zakonodaji, ki je bil zatrt v kali).

Tudi v Nemčiji ne vem, če je vse tako na izi, kot skušaš tukaj predstavit. Na tem linku piše, da obstajajo štiri kategorije samozaposlitve in vsaka je drugače obdavčena. Imaš:

free-professions
trades
crafts
freelancers

Za vsako kategorijo veljajo drugačni predpisi in drugačna obdavčitev. Sistem je torej v orto zakompliciran, bistveno bolj kot pri nas, kjer so vse stlačili v s.p.-je, zunaj pa pustili samo tiste, ki malo zaslužijo. Toliko o poenostavitvi. In izrecno piše, da se nihče urejanja tega ne loteva sam, da je zelo zapleteno temveč naj poišče izvedenca za nasvete. Jako poenostavljeno. Na koncu ugotovimo, da je naš sistem proti temu super.

http://www.howtogermany.com/pages/self-employment.html%5B/quote%5D

Tole je popolnoma preprosto. Freiberufler (Freelancer) je lahko kdorkoli iz dolocenega nabora poklicev (v grobem se ve, kateri to so, ne bom nasteval vseh… poklici z “osebno noto”). Tisto o “academic grade” je iz trte zvito oz. izgubljeno s prevodom. Ko davcni sporocis, da bos opravljal “ta in ta poklic”, moras priloziti kakrsnokoli veljavno spricevalo, da si tudi dejansko “kvalificiran” za ta poklic. Priglasitev FB je zgolj evidencna (nima sama po sebi nikakrsnih pravnih posledic). Ne dobis nobene uradne pripone, predpone, nobene nove davcne, nic. Vse kar dobis je “paket””, ki med drugim vsebuje tudi en tak programcek tipa “Silvo” v Sloveniji. Do 17.500 letnega prometa ne vodis nobenih knjig in nicesar ne placujes sproti. Pi dohodnini vneses “dohodek iz dejavnosti” in poleg prilozis preprosto tabelo Prejetih in izdanih racunov (St. dok., Datum, Firma, Znesek). Od 17.500 dalje ti davcna na podlagi tvoje ocene doloci kvartalno placevanje “akontacije dohodnine” za naslednji dve leti. Oddati moras tudi poslovni izid poleg dohodninske napovedi (ki ga generira ta “Silvo”). Zdravstveno in pokojninsko zavarovanje je v DE popolnoma svobodna volja posameznika in zavarovalnice (obstajajo bolj smernice, kakor “predpisi”; te smernice sledijo izenacenju FB-ja z zaposlenim – glede na dohodkovni razred). FB ne placuje davka od dobicka pravnih oseb (Gewerbesteuer). Ce FB nima nekih cudnih zadev, knjigovodkinje ne potrebuje, ker se od njega ne pricakuje nic posebnega.

Sistem je torej zelo preprost. Gewerbe (podjetje) pa je v DE povsem druga kategorija. Od e.K. (s.p.), preko GmbH (d.o.o.) do AG (d.d.). O tem tu ne govorimo. Je pa marda vseeno zanimivo in omembe vredno. FB ni enako e.K.

Leta – mislim da 2012 – so nekateri tudi v DE prisli na podobne ideje, kot jih imajo v Sloveniji (tako je npr. frizerka dobesedno s pogodbo najela stol, fen, skarje, glavnik,… v salonu), cemur so hitro naredili konec. S tem je nastala tudi locitev med Freiberuflerjem (ki je postal se bolj omejen glede nabora poklicev) in Freie Mitarbeiter. To zadnje pa je ze zelo lepo opisala Barca na primeru njene prijateljice nekaj strani nazaj, zato ne bom opisoval znova. FMB (v clanku – Craft) je torej oseba, ki spada pod delovnopravno ureditev – razlika je v tem, da zanjo delodajalec ne placuje prispevkov iz plac in dohodnine, pac pa zgolj prispevke na place. A kot receno – ta ukrep je potegnil nekatere “prekarce” nazaj pod delovnopravno ureditev. To nima veze s svobodnimi poklici (je bil poskus izkoriscanja luknje v zakonodaji, ki je bil zatrt v kali).[/quote]

No, če je zate to preprosto, ne vidim, v čem je problem s slovenskim sistemom, res ne.