Nimaš nikogar, odkar je bivši šel? Pa dobro, hočeš povedat da živiš samo za partnerja in brez njega nimaš lastne hrbtenice? Treba je imet samo sebe rada, in ti se nimaš. Ne počutiš se dovolj vredne (ali pa si preveč vredna), da bi sklepala prijateljske stike. Ni tako težko, iskrena prijaznost, pa gre. Se nasmehneš neznancu, poveš kaj lepega in greš dalje. Ko srečaš prodajalko, je vprašaš kak dan ima. Na drugih dogodkih pač odpreš usta, govoriš, in nekako navežeš stik. Dobro prvi osebi ki jo vidiš ne izliješ intimnih stvari na prvi mah, ampak sščasoma pa že. Vse se da. Pri 60ih ti bi bilo še huje, ker bi bila stara in bolna. Pa še bolj tečna.

Jaz pa cakam, da se zacne tekma z nemci.

Verjetno je čas, da se malo ustaviš. Odpreš oči in se zazreš – vase, nato pa še v svet. Nekaj predlogov so ti dali, povabili te na pogovor, ampak ni drugega od tebe kot osornost in bruhanje ognja. Nekaj moraš spremeniti. Začni pri sebi.
Pišeš, da te zaradi diplome grdo gledajo. Mogoče pa ti vidiš grde poglede. Mogoče pa si ti postala vzvišena po diplomi/zaradi diplome. Ne jemlji tega kot očitek, to naj ti bo v razmislek, kaj se je mogoče spremenilo. Ni ti treba tule odgovarjati, dovolj je, da si sama iskreno odgovoriš.
Zapustil te je fant in ti je hudo. In? Zato še ni konec sveta. Zato se tvoje življenje ni končalo. Zunaj je novo življenje. Poskusi ga (za)živeti.
Vse ti gre narobe, življenje je za en drek, ne vidiš smisla … Dokler boš tako razmišljala, res nima smisla in je res vse en drek. Pojdi na sprehod, nadihaj se zraka, ne tuhtaj, kaj je bilo in kaj te moti, tuhtaj kaj bi spremenila, kako bi to spremenila, kaj te moti, kaj ti gre na živce in kaj lahko spremeniš … Razmišljaj o tem, kako lahko živiš v tem svetu in nato, kako lahko živiš svoje življenje, da ti bo udobno v lastni koži.
Ko boš enkrat to predelala v sebi (brez temeljitega premisleka ne bo šlo!), kar pa bo kar malo trajalo, rešitve se ti ne bodo porodile v 2 minutah ob kavi, boš videla, da vse ni tak drek na tem svetu in da življenje resnično IMA smisel.
Ampak ta smisel moraš najti sama, drugi ti ga ne morejo. Je pa res, nekomu pomaga pogovor, ker s tem da na plano tisto, o čemer naj bi razmišljali. Zato je bil tisti poziv na pogovor res nekaj dobrega. Če pa ti ni do pogovora z neznanci, ok, tudi prav. Nekateri raje čepijo na mestu sami in marsikaj stuhtajo.
Vsekakor pa svetujem, da ne tuhtaš za 4 zidovi, ker te lahko to samo še utesnjuje. Mogoče bo bolje, da greš ven, v naravo, na klopco v park, ob reki …, opazuješ naravo, dobiš nov zagon, novo energijo in težave se bodo začele razpletati. Ne bo magične rešitve, boš pa dobila novo energijo, da se lotiš novih izzivov. To pa te lahko povleče iz vsega tega črnega razmišljanja. Srečno.

Bravo. To je pravi, dobronameren nasvet nekomu v stiski. Ne pa bedaki forumski, ki izkoriščajo stiske svojih žensk za vsiljevanje svoje agende in perverzij. Še dobro, da ji je strokovnjak svetoval več apolnih odnosov, če ne ga revček ne bi namočil leta in leta… Đizzzs..

Kaj ne cakamo vsi, da mine se en dan? Mislim tisti zivi.

Joj prej obratno, ker v Zloveniji sta kramp in lopata dosti bolj cenjena.

Ah ta forum me nikol ne razočara, kolk velik ljudi ne prenese niti ENE SAME bolj čustvene izpovedi pa tud če je na začetku morda malo odrezava. S tem ne mislim OP-ke, ampak ostale, ker ste tko planli nanjo. Saj vas še predobro poznam, vsi nezadovoljni z egoti do lune, komi čakate, da pride ena taka prilika, prava ali navidezna, da se znesete nad nekom.

Ženska rabi pogovor. Nekoga, ki jo bo res razumel. Kritično mišljenje, ne kakih brezveznih puhlic, kako je treba samo na svež zrak it. In ne samo enkratni pogovor, vsi rabimo imet odnose, v katerih se res lahko pogovarjamo.

Začutila je, da ste kle gor večina omejencev pa je šla drugam. Pametno.

Vi pa hitro dnar služit pa natepavat, da se boste potem lahko razkazovali kle gor.

ti bom jaz povedal kam je mona šla. Šla je na WC drkat kurac. Tja je šla.

Ze po napisanem se vidi da nimas vseh pik

Jst sm genij za slab lajf tko, da ne se sekirat smo tut slabši od tebe… 😉😉

si kot ena moja (bivša?) prijateljica. Vsi so hudobni, v vseh je problem, ona je pa žrtev teh vseh. Ti iskreno povem, taki ste prave pijavke. Eden je napisal, da hoče tvoje kontakte, ker je na istem. Rešitev sploh ni, da si najdeš okrog sebe iste kot si ti, se boste še bolj dol vlekli. Tisti, ki nismo take samooklicane žrtve, pa tudi nismo za tebe, ker nam greš na živce s to svojo lenobo in tem, da nobene odgovornosti ne prevzameš za sebe in za svoje življenje.

Moja rešitev je, da se na vsak način spraviš k sebi, poišči si strokovno pomoč, kolikor gre (itak boš našla spet 1000 izgovorov, ker je to edino, kar ti gre dobro), potem, ko boš prišla ven iz tega, pa se obdaš z ljudmi, ki te bodo dvigovali.

Toneš, ker si lena in se ti ne ljubi plavat. Prepričaj me, da ni res.

Kolikor vem, imajo v proizvodnji kar problem najti dovolj delavcev, zato lahko poskusiš tam. Ko imaš dohodke je vse lepše.

Ta tvoja bivša prijateljica je pa lahko samo srečna, da se te je losala. S takimi prijateljicami res ne potrebuješ sovražnikov..

Namesto, da ji stojiš ob strani, obsojaš, se imaš za nad človeka in ji nabijaš še večji občutek krivde in posledično se še slabše počuti. Tako kot avtorica sedaj. “Brca v rit” ne pomeni, da nekoga ubiješ v pojem, če je bil to morebiti tvoj namen, je način popolnoma zgrešen

A ti pa zdaj mene ne obsojaš? Koliko si imela opravka s takimi ljudmi? Povedala sem iz prve roke svoj primer. Jaz sem že bila pripravljena pomagat. Večkrat. Ampak res težko kam prideš, ne da bi začelo tebe črpat. Vsakič eni in isti problemi. Vsakič eni in isti izgovori. Vsakič upiranje vsaki rešitvi.

Glej bom jutri poklicala tisto punco, saj mi ni vseeno za njo. Samo se bojim, da če človek vztraja v svoji lenobi in ni pripravljen premaknit riti, potem je lahko 100 takih, ki se trudimo okrog njega, pa ne bo spremembe. Samo mi se bomo prej ali slej iztrošili.

Tudi pri tej avtorici vidiš. Ona cela v depri. Ko kdo kaj dobronamernega odgovori, ga pa skoraj nadere. V uvodnem postu pa celo piše, kako so ljudje hudobni. Ahhhh. Čim jim ogledalo nastaviš, si pa grd in obsojajoč.

Vseeno ni to način, včasih tako le še bolj potunkaš utapljajočega. Je treba vseeno sočutno z ljudmi, ker nikoli ne veš kdaj bo ravno tvoja beseda ključna za pot navzgor ali navzdol. Če ne drugo, lahko stojimo človeku ob strani tako, da ga poslušamo, da ve da smo tam zanj in ni sam.

Se strinjam, te razumem..a želja po okrevanju mora priti s strani te osebe, ne moreš ji pomagati, če si tega sama ne želi. Ko te življenje vztrajno tepe, je težko razumeti, da se da izplavati. Takrat se ti to zdi nemogoče, nedosegljivo in se ti zdi, kot da te nihče ne razume. Pridejo takšna obdobja in minejo, a zapomniš si kdo ti je stal ob strani, ne glede na vse. Sem bila v obeh vlogah, se smilila sama sebi in obtičala, ter vztrajno vlekla gor nekoga, ki je obstal v življenju. Zato vem.

Jaz imam take prijateljice, s katerimi smo skupaj v dobrem in slabem. Vsaka izmed nas je imela vzpone in padce, katerim se danes lahko le smejemo in se nam zdijo brezvezni. Takrat je pa bil konec sveta. A to, da te nekdo posluša, svetuje kolikor zna in te tolaži, ti ogromno pomeni. Ne potrebuješ prijatelja, ki ti bo rekel, da si len, za nič, nesposoben življenja – to si sam itak že očitaš kot mantro vsak dan in si zato zaciklan v svoj toksičen vzorec. Potrebuješ spodbudo, prijaznost, da se ti kaj lepega zgodi, nov zagon, cilj, nekaj kar te bo dvignilo in nekoga, ki ti bo pokazal pot proti svetlobi, ko je sam od svoje teme ne boš znal najti. Zato so prijatelji.

Razmišljala sem, da jo povabim v nedeljo na piknik. Mož, otroci in nekaj prijateljev bo prišlo, bomo malo pekli. Druženje v manjšem obsegu. Ampak sem se potem spomnila, da bo spet en kup problemov. Ona ne vozi avta, ker ga nima. Hodi na vlak ali avtobus. Ob nedeljah sploh ne vem kakšne so povezave do nas. Pa še oddaljene so glavna železniška in avtobusna cca. 20 km. Naj grem torej po odraslo 38 let staro žensko, jo pripeljem na piknik, nato pa sredi našega piknika grem, če bo takrat imela avtobus/vlak  in jo peljem nazaj na postajo?

S taksijem ne bo prišla, ker se ne vozi z njimi. Zdaj sem ti dala konkreten primer. Prosim predlagaj rešitev, ko mene tako z lahkoto obsojaš. Skratka, jaz bi naredila piknik, jo povabila, šla iskat, pripeljala, jo gostila na pikniku, jo odpeljala…… naslednjič spet. Naslednjič spet. Tako bi šlo v nedogled. Jo z veseljem povabim, samo ko pomislim, da se bom ob vsej gužvi kot gostiteljica in ob dveh svojih malih otrokih morala ukvarjat še s 38 let staro žensko kot da je ona en otrok in jo prevažat naokrog, me kar mine. Saj do neke mere grejo te stvari, ampak enkrat je pa v življenju preveč drugih stvari, da bi se matral okrog nekoga, ki nima interesa naredit premikov. Če sem vseeno jaz ta grda, ok. Samo preprosto ne vem, kako speljat stvari, da si ne naložiš samo dodatnega bremena. Kot je ta primer za piknik, ko bi zraven bila primorana biti še taksist.

Avtorica, kako bi pa ti naredila v primeru, da te nekdo takole povabi na piknik? Bi šla? Bi se imela možnost pripeljat, bi se odločila za taksi, če ne bi drugače mogla priti na lice mesta?

Nikakor se nebi vozla nekam zaradi enih xy ljudi.  Imam svoj avto, ampak ne hvala. Mi pikniki in pijančevanje ne sedejo, trezn pa tako ni noben tam.

Kako si po operaciji zdaj? Te telo že za silo uboga?

Ne odgovarjam na vprašanja o mojem zdravju. Mi je dovolj, da me je bivši pustil pred operacijo.

Ni mi jasno, zakaj mi vsi v okolici nakladajo da pride pravi za mene.  Mislim, da mi vsi želijo, da pristanem na urgenci,posiljena&pretepena  z mojim  pravim. In se sprašujem, s kakimi ljudmi se družim in koga poznam, da mi želijo to? Res znate ljudje še zadnje žeblje v krsto zabit. Menim da se res znate samo še norčevat iz drugih ljudi, ki so res zgubili smisel na tem planetu.

Si pa res eno prijetno, toplo bitje, kakršnega si človek lahko le želi imet v svoji bližini.

Ne razumem zakaj enačiš piknik s pijančevanjem? Vedno neko pozitivno stvar izničiš tako, da jo enačiš z eno negativno?

Prisluhni  ljudem, ki  ti želijo dobro in ti dajejo  dobre nasvete. Tudi tukaj so ti dali (nekateri ) take nasvete. Ne zapiraj vrat ljudem, ki ti želijo pomagat na boljše. Loči dobre od slabih in se druži samo z dobrimi,  še obstajajo,poišči jih.

Išči : službo , da boš lažje živela tudi, če ni iz tvojega poklica. ,  pojdi v naravo ….hoja po gozdu, travnikih.,da si nabereš nove pozitivne  energije… vstrajaj in  srečno……

Ne mislim več hodit ne v službo in ne v naravo.  Hvala za predloge – res ste smešni no. Ne potrebujem tega. Ljudje pa so pijavke se naslajajo nad nesrečo, pomaga pa ne noben. Zato ne mislim med ljudi it pa bilo kaj prosit.

Povej, kako ti lahko pomagamo?

Men se zdi bedno, da pišete da naj grem v naravo in iščem službo.  Ko da sem res psihično motena.  Zaradi stresa okol sluzbe sem pristala na operaciji. Zagotovo ne bom vec nikdar iskala sluzbe tako krcevito kot sem jo.  Ne mislim vec nikdar se spravit v tako stanje. Aja pa sluzbe nisem sploh nasla, tako da nevem kaj bluzite? Iščite si vi svoje službice pa dajte dihat ostalim ki majo tega dovolj, ker službe ne bodo našli. Izvolite.