duhovi pri nas/vas doma
Si prebrala knjigo “Angeli v mojih laseh”? Pozorna sem postala, ko si rekla, da si čutila, da te je nekdo potrepljal po rami. Jest sem tudi, vendar meni je bilo v tolažbo, čeprav takrat še nisem prebrala te knjige in še nisem razumela zakaj se gre :))
Tudi avtorici se je dogajalo nekaj podobnega, kot tvojim otrokom. Čudno je le to, da se je bala, ker otroci se običajno ne bojijo…[/quote]
Ni nujno. če gre za neko “zlobno zadevo” se še kako bojijo. Moja hči včasih pravi, da je tisto, kar pač vidi “prijazno” in se celo znjo igra, včasih pa me kliče, ker se boji, ker je grd in hudoben.
eeee. nism nič kopiral, odgovoril sem na zadnji post ,k ije bil oddan leta 2016 – torej je stvar sveža
kar se bontona tiče lažje in bolj fer je komunicirat prek ZS jev kot mejlov, zato sm tud vprašal če se lahk registria , da bi (če bom ) kontaktiral z osebo ki je oddala zadnji post
Tudi to je možno, vendar tile marginalni prijatelji ponavadi ne “žnarajo” še staršem.[/quote]
Kolikor sem lahko razbrala, jih starši niso videli,slišali. Namišljeni prijatelji lahko komunicirajo s starši preko otroka. Jaz sem vedno morala paziti, da ne bom sedla na stol, kjer je sedel XY ;). Včasih mi je tudi povedal(preko otroka), kaj želi za kosilo itd. Tako da, ja, to je zelo verjetna razlaga.
Kot pravim, mi smo imeli prijaznega, sem pa že slišala, da so kje imeli neprijaznega. So se ga vsi na momente malo bali….
Tudi to je možno, vendar tile marginalni prijatelji ponavadi ne “žnarajo” še staršem.[/quote]
Kolikor sem lahko razbrala, jih starši niso videli,slišali. Namišljeni prijatelji lahko komunicirajo s starši preko otroka. Jaz sem vedno morala paziti, da ne bom sedla na stol, kjer je sedel XY ;). Včasih mi je tudi povedal(preko otroka), kaj želi za kosilo itd. Tako da, ja, to je zelo verjetna razlaga.
Kot pravim, mi smo imeli prijaznega, sem pa že slišala, da so kje imeli neprijaznega. So se ga vsi na momente malo bali….[/quote]
Verjemi, da sem tudi jaz dolgo mislila in si želela, želela, da bi bila to namišljena stvar oz. prijatelj.
Sem dolgo iskala neko bolj otipljivo, če že ne znanstveno razlago za ta pojav.
Kolikor sem lahko razbrala, jih starši niso videli,slišali. Namišljeni prijatelji lahko komunicirajo s starši preko otroka. Jaz sem vedno morala paziti, da ne bom sedla na stol, kjer je sedel XY ;). Včasih mi je tudi povedal(preko otroka), kaj želi za kosilo itd. Tako da, ja, to je zelo verjetna razlaga.
Kot pravim, mi smo imeli prijaznega, sem pa že slišala, da so kje imeli neprijaznega. So se ga vsi na momente malo bali….[/quote]
Verjemi, da sem tudi jaz dolgo mislila in si želela, želela, da bi bila to namišljena stvar oz. prijatelj.
Sem dolgo iskala neko bolj otipljivo, če že ne znanstveno razlago za ta pojav.[/quote]
Kaj točno te je prepričalo, da to ni namišljeni prijatelj? Ali več njih.
Verjemi, da sem tudi jaz dolgo mislila in si želela, želela, da bi bila to namišljena stvar oz. prijatelj.
Sem dolgo iskala neko bolj otipljivo, če že ne znanstveno razlago za ta pojav.[/quote]
Kaj točno te je prepričalo, da to ni namišljeni prijatelj? Ali več njih.[/quote]
Ne želim tega javno obelodaniti, ampak takole nekako – včasih moramo kaj videti na lastne oči, da se prepričamo, da res obstaja.
Kaj točno te je prepričalo, da to ni namišljeni prijatelj? Ali več njih.[/quote]
Ne želim tega javno obelodaniti, ampak takole nekako – včasih moramo kaj videti na lastne oči, da se prepričamo, da res obstaja.[/quote]
Škoda, ker ne moraš napisati. Res me zanima. Kje je tista meja med enim in drugim, kako se odraža?
Čisto resno sprašujem.
Mi imamo takšne izkušnje. Nekaj časa smo živeli na vasi, v eni hiši. Pred tem je stala stara kmečka hiša. Poleg se je nahajal stari gospodarski objekt. Vsake toliko časa se je sredi noči prižgala luč ali odprla pipa, ko smo vsi trdno spali. Nekoč, ko sem bila sama doma, mi je nekaj vleklo odejo proti nogam. Občasno sem slutila prisotnost v sobi, sploh v času ko sem izvajala meditacijo, sem skozi zaprte oči opazila sence ali slišala škripanje v moji bližini, tako da sem meditacijo opustila zaradi strahu.
Nekoč, sredi noči se predramim, ker so se odprla vrata in je noter pokukala glavica. Bil je mrak in nisem dobro videla obraza, mislila sem, da je moj petletni sin. Pokličem ga, naj pride spat, češ kaj skače okoli. Glavica še kar strmi vame in nič ne reče, nato se umakne in počasi zapre vrata. Nejevoljna vstanem, da bi šla po sina. Obrnem se proti postelji, da bi obula copate in tam zagledam spečega sina in moža. Vsi lasje so mi stali pokonci. Vsa usrana sem šla proti vratom pogledat na hodnik, kjer ni bilo nobenega, saj smo bili samo mi trije doma. Kdo ali kaj je pokukalo v našo spalnico, ne vem.
Nižje ob hiši, sem si zaštihala vrt. Dosti je bilo kamenja in nekih smeti, ter polno korenin. Poleg je bilo par dreves. Nenadoma me je obšel bes brez razloga. Z motiko sem divje udarjala po zemlji, da je vse frčalo naokoli. Zadanem ob nekaj kamnitega. Praskam zemljo s kamenja…dokler ne odkrijem nagrobnik. Napis pokojne od neke Terezije, rojene umrle 1918. Ne rabim posebej poudarjat, da tam nisem zasadila nobene sadike več.
Ob prekopavanju zemlje smo našli pištolo iz prve svetovne vojne in razne čine in še in še bi lahko naštevala. Med tem časom smo se preselili. Nikjer prej in nikjer pozneje nismo nekaj takega doživljali.
Ne želim tega javno obelodaniti, ampak takole nekako – včasih moramo kaj videti na lastne oči, da se prepričamo, da res obstaja.[/quote]
Škoda, ker ne moraš napisati. Res me zanima. Kje je tista meja med enim in drugim, kako se odraža?
Čisto resno sprašujem.[/quote]
To bom pa jaz tako povedal.Kako veš da si nekdo ne izmišljuje?Otrok ali kdorkoli,ki se ukvarja s črno magijo,duhovi, ti odgovori na taka vprašanja,za katere veš samo ti.
Škoda da sodišča ne želijo oziroma se ne uvede upoštevanja pričanja duhov,demonov,bi se hitro resnica poznala.Vsi so nekam obsojeni po domnevi,prič,ki si prenapihnejo stvari.Hitro bi bil primer zaključen.Še kriminalsitom bi duhovi,demoni še kako prav prišli.
Nenadoma nam je umrl družinski prijatelj. Njegova smrt nas je presenetila, saj je storil samomor, brez da bi nam dal vedet, da se poslavlja. Ta smrt me je dolgo mučila. Nekoč sem se sama usedla sredi gozda, sredi nekih temeljev, kjer je prej stala koča, da bi našla mir. V mislih sem mu pošiljala svetlobo in veliko ljubezni in sporočilo, da ga razumem, da je želel prekinit življenje. Želela sem samo vedet, če je vse ok z njim. O tem nisem z nikomer govorila. Čez par dni, pri kosilu mama razlaga kaj se ji je zjutraj v živo sanjalo. Povedala mi je, da se ji je sanjalo o tem našem prijatelju in da se meni zahvaljuje za sončni pozdrav iz koče v gozdu, ki sem mu ga poslala. Koče sicer ni bilo pa vseeno. Zgolj slučaj? Zame ne.
Ne želim tega javno obelodaniti, ampak takole nekako – včasih moramo kaj videti na lastne oči, da se prepričamo, da res obstaja.[/quote]
Škoda, ker ne moraš napisati. Res me zanima. Kje je tista meja med enim in drugim, kako se odraža?
Čisto resno sprašujem.[/quote]
Težko ti na to odgovorim. Msilim, da tega ne more vsak čutiti. Verjetno je odvisno tudi od samega prostora in kaj se je že pred tem nahajalo in dogajalo v njem, ter v tem, koliko smo sami dovzetni za pojavnosti onstranstva.
Duhovi NE obstajajo. To so samo izmišljotine, ko nekateri ljudje govorijo da so videli duhove pa ne vem kaj se vse. To lazejo. No razen, ce ima kdo dar, da vidi duhove pol je pa to cist druga zgodba, pa se to pomoje ni res. Kao neki mediji pa te finte. Sosolka zivi v neki stari hisi in mi je povedala, da je v tej hisi en fant storil samomor pa se nic ne dogaja. Ta fant se ji sploh ne prikazuje, kot nekateri govorijo, da tisti ki so umrli nasilne smrti ali pa ce naredijo samomor, da potem strasijo. Ne vem kdo si je izmisliv sploh, da duhovi obstajajo. Pa kao tiste dokumentarne oddaje npr. Strasenje pa zakleti to samo igrajo pa kao pripovedujejo, samo da bi ljudje gledali. Nic od tega ni res. Tisti, ki pravite da ste videli duha, si izmisljujete!
No, jaz tudi včasih nisem verjela v nič od tega, posmrtno življenje, duhovi… sedaj pa sem zvedela od gospe, ki dejansko ima te sposobnosti videnja, da duhovi očitno obstajajo. Jaz ji 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} verjamem, in je bila celo tako prijazna, da mi je odgovorila na par vprašanj: – ona jih začuti in sliši (ni pa kot v filmih, da bi se jih videlo); – ko umremo v parih dneh preidemo v ta drugi svet, zdej za nekoga so to nebesa, za nekoga druga dimenzija… – včasih duša noče preit v drugi svet in se reinkarnirat, takrat pokličejo njo (oz. njej podobne), ki pomagajo duši zapustiti ta svet in takrat ne slišite več duha oz. se stvari v hiši ne premikajo več.