Ne vem, o kakšnih subvencijah ti to, hrano v šoli plačamo polno. Pa nima to nobene veze. Hrana je razdeljena porcijsko, zaradi mene, tudi če bi je bilo manj. Če otrok ne more pojest, ni sam kriv, ker ne hodi na eno od šol, kjer bi se otroke spraševalo, koliko imajo namen pojesti.
Ja, raje vidim, da se vrže hrana v kanto, kot da sem kanta jaz sama. HB jo zaenkrat še znamo skuhati toliko, da velikih presežkov ni, če pa so, da sigurno ne pristanejo v naših želodcih, KER NISMO KANTA ZA SMETI. Če pri vas zmeraj pojeste vso hrano, da je bognedaj nič ne ostane, verjemi, da v tej temi nisem problem jaz, ampak ti, ki pri hrani nimaš mere, temveč ješ, dokler je je še kaj. Temu se reče prisilno nažiranje. Kot prašiči.
Če bi se kdaj zgodilo, da bi skuhala svinjarijo, itak, da se vrže v smeti. Prašiči pač pojeste vse.[/quote]
A ti verjameš, da je mogoče za 3 evre skuhati celotno kosilo iz bio živil? 5 dni na teden vsak dan, od juhe do sladice in vmes še solata? Enolončnica enkrat tedensko, ampak obvezno mora biti še sladica, ker drugače…. Lahko, da vi osebno plačujete polno, je pa verjetno v vsakem razredu vsaj 5 otrok s subvencijami. In je potem skupni znesek namenjen prehrani seveda nižji. In ne, nočem subvencionirat nobenih kant za smeti.
PS Ali veš, da so prašiči skoraj tako inteligentni kot ste nekateri ljudje?[/quote]

Proti prašičem nimam nič, vem samo, da se bašejo s hrano. Ljudje naj se ne bi. jedlo naj bi se za zadovoljevanje svojih potreb po hrani, ne zato, da nič hrane ne ostane. Kaj imam jaz s tvojimi bio živili, ne vem. Če te moti, da mečejo hrano stran otroci, katerim hrano subvencioniraš, se z njimi zmeni. Sigurno pa rešitev zavržene hrane v šolah ni v tem, da otroci vso to hrano zmečejo vase. Sklepam, da so pojedli toliko, kot so rabili. Že itak so predebeli, pravite. Očitno bo nekaj narobe s količinami pripravljene hrane, ne?
In lepo prosim, tisti, ki stare čase vlečete vedno na plano – tudi mi smo imeli vedra, kamor se je metalo nepojedeno hrano in zmeraj je bilo par polnih. Edina razlika je bila, da se je to hrano včasih še lahko spravilo v promet (za prašiče!!!), danes pa se ne sme. Presežki pa so bili tudi takrat. Ko je bila špinača in in razne enolončnice, je večina razreda vrgla skoraj vse stran. Kdor bo trdil, da pri njih pa ne, preprosto laže. In današnji otroci niso prav nič drugačni.

In vse to zato, da bo njihov sonček zadovoljen.
Kar pa ni drugega kot zanemarjenje otroka in ignoranca do otrokovega zdravja.
Absol
Vsa čast tistim učiteljem, vzgojiteljem…ki si ob vseh teh razvajenih otrocih in zblojenih starših, upajo disciplinirati otroke in vsaj poskusiti vcepiti spoštovanje do hrane.[/quote]
Veliko je otrok lenih in prekomot starsev, ki so otroke navadili,da je ustrezna prehrana vrecka spagetov, omaka iz loncka, ribja konzerva in pakirana rolada. Vse z leti roka uporabe. To so prehransko mrtva oz osiromasena zivila. Zal je ogromno otrok tudi ze v soli,ki sploh ne jedo nobenega sadja,mogoce nekdo od njih celo poje banano in to je to,da o solati ne govorim. Prisel bo cas,ko bo druzba tako osvescena, da bodo taksni starsi kazensko odgovorni za (zdravstveno in socializacijsko) zanemarjanje otrok. Do takrat pa lahko le opazujemo in opozarjamo. Ni vsak reproduktivno sposoben zal tudi v resnici sposoben, da vzredi mladica,ki bo v druzbi in zivljenju optimalno uspeval.[/quote]
Kot otrok nisem jedla skoraj nobenega sadja/zelenjave. banane že, kaj ve pa ne. Danes jem (praktično) vse. In kaj ti to pove?
Pustite otroke na miru, ne silite jih s hrano. Ponudit kolikor toliko zdravo hrano, potem se bo pa že odločil kaj in koliko bo jedel. Pa seveda vzgoja v smeri, da je s hrano treba ravnat gospodarno in odgovorno. Kar spet ne pomeni, da je treba vse do zadnjega pojest, čeprav si sit.

A ti verjameš, da je mogoče za 3 evre skuhati celotno kosilo iz bio živil? 5 dni na teden vsak dan, od juhe do sladice in vmes še solata? Enolončnica enkrat tedensko, ampak obvezno mora biti še sladica, ker drugače…. Lahko, da vi osebno plačujete polno, je pa verjetno v vsakem razredu vsaj 5 otrok s subvencijami. In je potem skupni znesek namenjen prehrani seveda nižji. In ne, nočem subvencionirat nobenih kant za smeti.
PS Ali veš, da so prašiči skoraj tako inteligentni kot ste nekateri ljudje?[/quote]

Proti prašičem nimam nič, vem samo, da se bašejo s hrano. Ljudje naj se ne bi. jedlo naj bi se za zadovoljevanje svojih potreb po hrani, ne zato, da nič hrane ne ostane. Kaj imam jaz s tvojimi bio živili, ne vem. Če te moti, da mečejo hrano stran otroci, katerim hrano subvencioniraš, se z njimi zmeni. Sigurno pa rešitev zavržene hrane v šolah ni v tem, da otroci vso to hrano zmečejo vase. Sklepam, da so pojedli toliko, kot so rabili. Že itak so predebeli, pravite. Očitno bo nekaj narobe s količinami pripravljene hrane, ne?
In lepo prosim, tisti, ki stare čase vlečete vedno na plano – tudi mi smo imeli vedra, kamor se je metalo nepojedeno hrano in zmeraj je bilo par polnih. Edina razlika je bila, da se je to hrano včasih še lahko spravilo v promet (za prašiče!!!), danes pa se ne sme. Presežki pa so bili tudi takrat. Ko je bila špinača in in razne enolončnice, je večina razreda vrgla skoraj vse stran. Kdor bo trdil, da pri njih pa ne, preprosto laže. In današnji otroci niso prav nič drugačni.[/quote]
Ne vem ali trolaš ali kaj. Nihče ni govoril o prisilnem tlačenju hrane otroku v usta. Debata je bila o otrokovi lastni presoji o tem koliko bo pojedel, privzgajanju tega, da raje reče za manj in gre po dodatek in vztrajanju pri tem, da se vsaj nekaj poje. To pomeni, če so na pladnju tri stvari – juha, gl jed in solata da poje vsaj eno od teh – to je zate primerljivo s prašičjerejo?
Del ldn-ja za opb na naši oš je tudi vzgajanje o hranjenju, bonton pri mizi, odprtost do novih jedi. To pomeni vsaj poskusi grižljaj nečesa novega.
Res ne vem a ti ni jasno, da bodo iz prvčkov, ki se konsistentno vzgajajo v odnosu do hrane in količine upamo zrasli otroci, ki bodo znali suvereno oceniti koliko bodo pojedli in tako dolgoročno zmanjšali odpadno hrano.
Tvoj pristop pa uči pojej le in samo tisto kar želiš in poznaš, ostalo brez misli na kuharico in stroške staršev zagoni v smeti, četudi cel pladenj nedotaknjen. Taki učenci pol ure po kosilu že težijo jn sprašujejo kdaj bo pop malica – ampak oni niso lačni, ne?
BTW kdaj je tista magična številka, ko otrok zna oceniti koliko bo pojedel? To se zgodi kar samo od sebe?
Res me zanima tvoj pogled na smernice pri uvajanju goste hrane dojenčkom – svetuje se, da dojenčku vsaj 5x ponudiš določeno jed, tudi če je takoj ne sprejme z navdušenjem – je to tudi pitanje prašičev in čustveno hranjenje? Kako so tvoji kdaj prešli z mleka na gosto hrano ali s kašic na notmalno, če nikoli ne smeš otroku nič novega dati poskusiti?

Proti prašičem nimam nič, vem samo, da se bašejo s hrano. Ljudje naj se ne bi. jedlo naj bi se za zadovoljevanje svojih potreb po hrani, ne zato, da nič hrane ne ostane. Kaj imam jaz s tvojimi bio živili, ne vem. Če te moti, da mečejo hrano stran otroci, katerim hrano subvencioniraš, se z njimi zmeni. Sigurno pa rešitev zavržene hrane v šolah ni v tem, da otroci vso to hrano zmečejo vase. Sklepam, da so pojedli toliko, kot so rabili. Že itak so predebeli, pravite. Očitno bo nekaj narobe s količinami pripravljene hrane, ne?
In lepo prosim, tisti, ki stare čase vlečete vedno na plano – tudi mi smo imeli vedra, kamor se je metalo nepojedeno hrano in zmeraj je bilo par polnih. Edina razlika je bila, da se je to hrano včasih še lahko spravilo v promet (za prašiče!!!), danes pa se ne sme. Presežki pa so bili tudi takrat. Ko je bila špinača in in razne enolončnice, je večina razreda vrgla skoraj vse stran. Kdor bo trdil, da pri njih pa ne, preprosto laže. In današnji otroci niso prav nič drugačni.[/quote]
Ne vem ali trolaš ali kaj. Nihče ni govoril o prisilnem tlačenju hrane otroku v usta. Debata je bila o otrokovi lastni presoji o tem koliko bo pojedel, privzgajanju tega, da raje reče za manj in gre po dodatek in vztrajanju pri tem, da se vsaj nekaj poje. To pomeni, če so na pladnju tri stvari – juha, gl jed in solata da poje vsaj eno od teh – to je zate primerljivo s prašičjerejo?
Del ldn-ja za opb na naši oš je tudi vzgajanje o hranjenju, bonton pri mizi, odprtost do novih jedi. To pomeni vsaj poskusi grižljaj nečesa novega.
Res ne vem a ti ni jasno, da bodo iz prvčkov, ki se konsistentno vzgajajo v odnosu do hrane in količine upamo zrasli otroci, ki bodo znali suvereno oceniti koliko bodo pojedli in tako dolgoročno zmanjšali odpadno hrano.
Tvoj pristop pa uči pojej le in samo tisto kar želiš in poznaš, ostalo brez misli na kuharico in stroške staršev zagoni v smeti, četudi cel pladenj nedotaknjen. Taki učenci pol ure po kosilu že težijo jn sprašujejo kdaj bo pop malica – ampak oni niso lačni, ne?
BTW kdaj je tista magična številka, ko otrok zna oceniti koliko bo pojedel? To se zgodi kar samo od sebe?
Res me zanima tvoj pogled na smernice pri uvajanju goste hrane dojenčkom – svetuje se, da dojenčku vsaj 5x ponudiš določeno jed, tudi če je takoj ne sprejme z navdušenjem – je to tudi pitanje prašičev in čustveno hranjenje? Kako so tvoji kdaj prešli z mleka na gosto hrano ali s kašic na notmalno, če nikoli ne smeš otroku nič novega dati poskusiti?[/quote]

Ne vem, o čem trolaš ti in zakaj nenehno vtikaš neke svoje komplekse v to temo. Moj komentar se je nanašal izključno na vzgojiteljico, ki od otrok zahteva, da vnaprej povedo, koliko bodo pojedli in tudi če ne morejo več, zahteva, da vse pojedo. Zdi se mi grozljivo, da se dandanes to še kar dogaja. Če je problem v količinah, naj hudiča dajo te uboge kose kruha na pol in otroci jedo po polovičkah, ne pa, da otrok reče, da bo cel kos, ker je lačen, na polovici ugotovi, da ne more več, preostanek pa mora pojesti pod prisilo. To skregano z vsem, kar naj bi hrana bila.
Pismo rosno, kot se se tebi še nikoli ni zgodilo, da nisi mogla več jesti hrane na krožniku?Ampak vseeno poješ, ker je pač na krožniku? Ti ne verjamem. Otrok pa mora, a ne?

In ne vem, kako lahko enačiš ponujanje hrane s siljenjem? Napisano je bilo izrecno, da otroci MORAJO pojesti. In moj komentar se nanaša izključno na to, o vsem ostalem se mi ne ljubi.
Vzgajanje prvčkov je stran vržen čas, ker v višjih razredih itak jedo porcijsko in v vsakem primeru zavržejo, česar ne pojedo. V čem je torej poanta tovrstnih lekcij, razen maltretiranje tistega otroka, ki se v ocenjeni količini hrane zmoti? To so delali včasih, ker so bili neuki.

Ne vem ali trolaš ali kaj. Nihče ni govoril o prisilnem tlačenju hrane otroku v usta. Debata je bila o otrokovi lastni presoji o tem koliko bo pojedel, privzgajanju tega, da raje reče za manj in gre po dodatek in vztrajanju pri tem, da se vsaj nekaj poje. To pomeni, če so na pladnju tri stvari – juha, gl jed in solata da poje vsaj eno od teh – to je zate primerljivo s prašičjerejo?
Del ldn-ja za opb na naši oš je tudi vzgajanje o hranjenju, bonton pri mizi, odprtost do novih jedi. To pomeni vsaj poskusi grižljaj nečesa novega.
Res ne vem a ti ni jasno, da bodo iz prvčkov, ki se konsistentno vzgajajo v odnosu do hrane in količine upamo zrasli otroci, ki bodo znali suvereno oceniti koliko bodo pojedli in tako dolgoročno zmanjšali odpadno hrano.
Tvoj pristop pa uči pojej le in samo tisto kar želiš in poznaš, ostalo brez misli na kuharico in stroške staršev zagoni v smeti, četudi cel pladenj nedotaknjen. Taki učenci pol ure po kosilu že težijo jn sprašujejo kdaj bo pop malica – ampak oni niso lačni, ne?
BTW kdaj je tista magična številka, ko otrok zna oceniti koliko bo pojedel? To se zgodi kar samo od sebe?
Res me zanima tvoj pogled na smernice pri uvajanju goste hrane dojenčkom – svetuje se, da dojenčku vsaj 5x ponudiš določeno jed, tudi če je takoj ne sprejme z navdušenjem – je to tudi pitanje prašičev in čustveno hranjenje? Kako so tvoji kdaj prešli z mleka na gosto hrano ali s kašic na notmalno, če nikoli ne smeš otroku nič novega dati poskusiti?[/quote]

Ne vem, o čem trolaš ti in zakaj nenehno vtikaš neke svoje komplekse v to temo. Moj komentar se je nanašal izključno na vzgojiteljico, ki od otrok zahteva, da vnaprej povedo, koliko bodo pojedli in tudi če ne morejo več, zahteva, da vse pojedo. Zdi se mi grozljivo, da se dandanes to še kar dogaja. Če je problem v količinah, naj hudiča dajo te uboge kose kruha na pol in otroci jedo po polovičkah, ne pa, da otrok reče, da bo cel kos, ker je lačen, na polovici ugotovi, da ne more več, preostanek pa mora pojesti pod prisilo. To skregano z vsem, kar naj bi hrana bila.
Pismo rosno, kot se se tebi še nikoli ni zgodilo, da nisi mogla več jesti hrane na krožniku?Ampak vseeno poješ, ker je pač na krožniku? Ti ne verjamem. Otrok pa mora, a ne?

In ne vem, kako lahko enačiš ponujanje hrane s siljenjem? Napisano je bilo izrecno, da otroci MORAJO pojesti. In moj komentar se nanaša izključno na to, o vsem ostalem se mi ne ljubi.
Vzgajanje prvčkov je stran vržen čas, ker v višjih razredih itak jedo porcijsko in v vsakem primeru zavržejo, česar ne pojedo. V čem je torej poanta tovrstnih lekcij, razen maltretiranje tistega otroka, ki se v ocenjeni količini hrane zmoti? To so delali včasih, ker so bili neuki.[/quote]

Pa kaj se zdaj obešaš samo na to, da učiteljica vztraja, da mora pojesti do konca, spustila pa si kot kaže vse ostalo, kar je bilo napisano v postu. Saj je avtorica napisala, da imajo otroci možnost vzet manjši kos kruha (in če so še lačni, ko pojejo ta kos kruha, sem prepričana, da jim učiteljica da še drugo polovico kruha in se otroci sigurno ne bojijo, da bodo ostali lačni, če izberejo majhen kos). Meni je pa edino pravilno, da otroke navajamo na to, da je bolje vzeti manjšo porcijo in če smo še lačni, vzamemo še. Nedotaknjeno hrano se pa lahko ponudi otrokom, ki so še lačni. Samo zato gre. S hrano je potrebno ravnati spoštljivo – kar pa obmetavanje s hrano, pljuvanje v skledo s sadjem in podobno nikakor ni! Nikjer ne piše, da morajo otroci pojest toliko, kot jim določi učiteljica in so po tvojih besedah kante za smeti.
Na šoli, kamor hodita moja otroka, so pred časom uvedli, da lahko otroci tako pri malici, kot pri kosilu rečejo za polovično porcijo (in potem pridejo iskat še, če so lačni). Prav tako imajo možnost vzet samo kruh brez namaza (če ga pač ne marajo). Pri kosilu imajo omako ločeno od mesa, saj je dosti otrok izrazilo željo po mesu brez omake ali pa po omaki brez mesa. Prav tako imajo solatni bar, kjer si otroci sami izberejo katero solato in preliv si želijo in koliko. Namesto sladic po kosilu imajo pogosto na razpolago različne vrste narezanega sadja in gre to super v promet. Odkar imajo tak režim, se mnogo manj hrane meče stran pri učencih, ki niso lačni. Hkrati pa ta hrana ostane za repete starejšim učencem, ki kasneje prihajajo na kosilo in so tudi bolj lačni. Seveda še ni vse idealno tudi pri nas. Še vedno je mnogo staršev, ki se razburjajo, da bi moralo biti več “zdrave” hrane in vsaj toliko otrok, ki se razburjajo, da je “zdrave” hrane preveč in bi raje imeli pomfri, pohanje in pico vsaj vsak drugi dan. Kuharice pa krmarijo med različnimi željami po svojih najboljših močeh. Pri nas se je močno zmanjšala količina hrane, ki jo vržejo v smeti. Še vedno pa je kar nekaj vrst hrane, ki (sicer nedotaknjena) ostaja, ker je en del otrok ne mara. Se pa počasi izboljšuje in otroci poskušajo nove okuse njim nepoznanih jedi. Tako imajo vsak mesec tematske dneve, ko poskušajo hrano, značilno za določene države ali predele Slovenije. Otroci v okviru šolske skupnosti odkrivajo hrano, značilno za določene države ali predele Slovenije. V sodelovanju s kuharico se potem odločijo, katere jedi bodo uvrstili v tematske dneve. In ob takšnih priložnostih otroci poskusijo tudi jedi, ki so jim nepoznane. Nekatere od jedi so dobro sprejete in se uvrstijo na jedilnik tudi ob navadnih dnevih.

Sama sem mnenja, da je to vprašanje zelo kočljivo. Po eni strani je nedopustno, da se otroci s hrano igrajo (npr. stiskajo banane, pljuvajo v skledo s sadjem, se obmetavajo s hrano,…), po drugi strani pa je zame enako nedopustno, da se otroka sili s hrano, katere okus mu ne odgovraja oz. se je že dovolj najedel. Dejstvo je, da šolska hrana oz. hrana iz menze običajno ni najboljša… In ne vem zakaj bi potem morali otroci nekaj pojesti kar jim nepaše, npr. kakšno pomokano omako, ki bi jo večina odraslih pustila na krožniku bi moral otrok pojesti zakaj? Zato, ker je otrok? (Najbolj sem potem alergična na komentarje v stilu srečen bodi, da imaš kaj jesti – menim, da IMA VSAK PRAVICO jesti tisto kar mu odgovarja in mu jee okusno in ne samo jesti nekaj iz hvaležnosti pa čeprav je tisto neukosno…). Zagotovo BI STROGO SANKCIONIRALA IGRANJE S HRANO oz. nespoštovanje… Za take reči bi pa morali dajati tudi okore (npr. nameno uničevanje hrane)… Sem pa mnenja, da res ne bi smeli otrok govoriti, da če vzamejo morejo vse pojesti, ker tako ne bodo spoznali novih okusov – videlo bodo nekaj česar ne poznajo in zato ne bodo vzeli, ker se bodo bali, da bodo pustili in bodo kregani… Sama menim, da če otroci ne bodo poiskušali novih jedi bodo postali izbirčni (npr. moj sin je vedno dobil poiskusti vsako jed in se je lahko sam odločil ali mu je všeč ali ne (zakaj bi moral jesti, če se mu ne zdi okusna???, ) jo je pa poiskusil in sedaj ve, da mu ni všeč – posledično je poiskusil veliko jedi in jih tudi veliko jedel, že v otroških letih, ko jih je večini na pici ali krompirju, je naš jedel vse od ajdove kaše pa do rib, seveda pa se je vmes kdaj našla kakšna jed, ki je ni maral in tistega mu nismo več ponujali – navsezadnje tudi midva z možem ne jeva hrane, ki nama ni dobra…).

Vse bi se ZELO spremenilo, če bi se šolska hrana plačevala po dejanski vrednosti. Neštetokrat sem slišala izjave prepotentnih starešv, da za 2 € se pa on že ne bo z otrokom preklal. Ne gre za 2 €, gre za ODNOS! Če ne maraš, ne vzemi, je pa res problem, ker OGROMNO otrok ne je ničesar!!!! Ne jedo čuft, pire kromprja, špinače, ne jedo kuhane govedine (pa ne take, ki se vleče kot čikgum, mehke, sipke, okusne!) , ne jedo sarme, segedina, polnjene paprike, ne jedo enolončnice, ne poznajo kisle repe, ričeta – dejansko se pogosto sprašujem, če 1/3 otrok dejansko res živi od pice, burekov in McD. Pa ok – ampak daj potem vsaj ne jemlji hrane z namenom, da jo čet 3 sek streseš v smeti – to se namreč stalno dogaja – vzame pladenj in ga nese v direktu v odpadke. Ko to rečep staršem, si kreten ti, ker kaj te briga, saj jaz plačam! No, če bi plačal vsak dan polno ceno, bi se po mojem le zamislil, Dokler plačaš “kusur”, se pač lahko sprdavaš! Problem niso otroci – problem so odrasli, ki so otrokom privzgojili nemogoč odnos do hrane. Presrane riti.

Ne vem, o čem trolaš ti in zakaj nenehno vtikaš neke svoje komplekse v to temo. Moj komentar se je nanašal izključno na vzgojiteljico, ki od otrok zahteva, da vnaprej povedo, koliko bodo pojedli in tudi če ne morejo več, zahteva, da vse pojedo. Zdi se mi grozljivo, da se dandanes to še kar dogaja. Če je problem v količinah, naj hudiča dajo te uboge kose kruha na pol in otroci jedo po polovičkah, ne pa, da otrok reče, da bo cel kos, ker je lačen, na polovici ugotovi, da ne more več, preostanek pa mora pojesti pod prisilo. To skregano z vsem, kar naj bi hrana bila.
Pismo rosno, kot se se tebi še nikoli ni zgodilo, da nisi mogla več jesti hrane na krožniku?Ampak vseeno poješ, ker je pač na krožniku? Ti ne verjamem. Otrok pa mora, a ne?

In ne vem, kako lahko enačiš ponujanje hrane s siljenjem? Napisano je bilo izrecno, da otroci MORAJO pojesti. In moj komentar se nanaša izključno na to, o vsem ostalem se mi ne ljubi.
Vzgajanje prvčkov je stran vržen čas, ker v višjih razredih itak jedo porcijsko in v vsakem primeru zavržejo, česar ne pojedo. V čem je torej poanta tovrstnih lekcij, razen maltretiranje tistega otroka, ki se v ocenjeni količini hrane zmoti? To so delali včasih, ker so bili neuki.[/quote]

Pa kaj se zdaj obešaš samo na to, da učiteljica vztraja, da mora pojesti do konca, spustila pa si kot kaže vse ostalo, kar je bilo napisano v postu. Saj je avtorica napisala, da imajo otroci možnost vzet manjši kos kruha (in če so še lačni, ko pojejo ta kos kruha, sem prepričana, da jim učiteljica da še drugo polovico kruha in se otroci sigurno ne bojijo, da bodo ostali lačni, če izberejo majhen kos). Meni je pa edino pravilno, da otroke navajamo na to, da je bolje vzeti manjšo porcijo in če smo še lačni, vzamemo še. Nedotaknjeno hrano se pa lahko ponudi otrokom, ki so še lačni. Samo zato gre. S hrano je potrebno ravnati spoštljivo – kar pa obmetavanje s hrano, pljuvanje v skledo s sadjem in podobno nikakor ni! Nikjer ne piše, da morajo otroci pojest toliko, kot jim določi učiteljica in so po tvojih besedah kante za smeti.
Na šoli, kamor hodita moja otroka, so pred časom uvedli, da lahko otroci tako pri malici, kot pri kosilu rečejo za polovično porcijo (in potem pridejo iskat še, če so lačni). Prav tako imajo možnost vzet samo kruh brez namaza (če ga pač ne marajo). Pri kosilu imajo omako ločeno od mesa, saj je dosti otrok izrazilo željo po mesu brez omake ali pa po omaki brez mesa. Prav tako imajo solatni bar, kjer si otroci sami izberejo katero solato in preliv si želijo in koliko. Namesto sladic po kosilu imajo pogosto na razpolago različne vrste narezanega sadja in gre to super v promet. Odkar imajo tak režim, se mnogo manj hrane meče stran pri učencih, ki niso lačni. Hkrati pa ta hrana ostane za repete starejšim učencem, ki kasneje prihajajo na kosilo in so tudi bolj lačni. Seveda še ni vse idealno tudi pri nas. Še vedno je mnogo staršev, ki se razburjajo, da bi moralo biti več “zdrave” hrane in vsaj toliko otrok, ki se razburjajo, da je “zdrave” hrane preveč in bi raje imeli pomfri, pohanje in pico vsaj vsak drugi dan. Kuharice pa krmarijo med različnimi željami po svojih najboljših močeh. Pri nas se je močno zmanjšala količina hrane, ki jo vržejo v smeti. Še vedno pa je kar nekaj vrst hrane, ki (sicer nedotaknjena) ostaja, ker je en del otrok ne mara. Se pa počasi izboljšuje in otroci poskušajo nove okuse njim nepoznanih jedi. Tako imajo vsak mesec tematske dneve, ko poskušajo hrano, značilno za določene države ali predele Slovenije. Otroci v okviru šolske skupnosti odkrivajo hrano, značilno za določene države ali predele Slovenije. V sodelovanju s kuharico se potem odločijo, katere jedi bodo uvrstili v tematske dneve. In ob takšnih priložnostih otroci poskusijo tudi jedi, ki so jim nepoznane. Nekatere od jedi so dobro sprejete in se uvrstijo na jedilnik tudi ob navadnih dnevih.[/quote]

“Pa kaj se zdaj obešaš samo na to, da učiteljica vztraja, da mora pojesti do konca,”

Ker je to edino, kar me je v celotnem postu zmotilo, o ostalem se mi ne ljubi. Ti pa samo iščeš nekoga za kreg.

Sori, vsega tega tudi otroci pred 30 leti niso marali. Tudi če nekatere ne boste priznale. Razen pire ne vem, kako se je tukaj znašel. Pa nismo imeli pic in burekov. Sicer smo jedli, ker smo morali – doma – v šoli je pa veliko teh jedi ravno tako pristalo v smeteh, tudi zato, ker je bilo narejeno na neokusen način. Domači čufti in špinača pa ni enako kot tisti v menzi. Ali pa si pojedel samo pire, ostalo pa pustil. Vreči komplet kosilo stran je grdo, ampak menim, da tega ni veliko. Verjetno otroci večinoma vzamejo in spraskajo dol samo tisto, kar imajo radi. Kot od nekdaj.

Poznam take primerke, pričakujejo, da bomo brali njihove misli, in ker jih ne žal ne znamo, so potem užaljeni. Brez veze.
Morda pa njeni otroci mislijo, da bo prizadeta, če ji bodo sami od sebe predlagali, da gre v dom. Ker potem bi pa ZARES izgledalo, da se je hočejo znebiti, da bi čimprej prišli do stanovanja.
V glavnem, vsaka zgodba ima dve plati, ampak to sploh nima nobene zveze s temo o odnosu otrok do hrane…

To so sončki. Naložba za prihodnost!

ZATO JIH TI NIMAŠ?
ALI ZATO KER TI NOBENA SAMICA NE DA.

ZATO JIH TI NIMAŠ?
ALI ZATO KER TI NOBENA SAMICA NE DA.[/quote]

Kaj to tebe briga. Imejte vi svoje sončke. In pač požrite vse, kar se vam dogaja, od slabega ravnanja s hrano dalje.

Glede vrednot se pogojno strinjam, ampak glede prenosa znanja in veščin med generacijami se pa sprašujem, če to misliš čisto resno. Moja stara mama je učila mojo mamo, da morajo biti otroci tako debeli, da imajo kolobarje pod komolci. In mene je učila, da moram biti v življenju vedno tiho in se smehljati in reči ja ne glede na to, kaj od mene zahtevajo ali kaj z menoj počnejo. In moja mama me je učila, da je treba enomesečnemu otroku dajati limonin sok za vitamine in trdo hrano in da mora alergični otrok jesti vse po vrsti, da se ga ne razvaja, pa da se nikoli ne gre k dojenčku, če joka, pa da se otroku neha dajati antibiotike takoj, ko pade vročina … Hvala za modrost starejših generacij.[/quote]

V kakšni familji si pa ti gor rasla?

In vse to zato, da bo njihov sonček zadovoljen.
Kar pa ni drugega kot zanemarjenje otroka in ignoranca do otrokovega zdravja.
Vsa čast tistim učiteljem, vzgojiteljem…ki si ob vseh teh razvajenih otrocih in zblojenih starših, upajo disciplinirati otroke in vsaj poskusiti vcepiti spoštovanje do hrane.[/quote]

Obsedeni boste glihkar zanikali vse biološke funkcije. Otrok ima nekajkrat več brbončic na jeziku kot odrasel, kar se tudi z evolucijo ni spremenilo. In zakaj bi moral pojest nekaj kar mu ni okusno in kdaj je sploh jedel kdo kar mu ni okusno, z izjemo današnjih fanatičnih obsedencev “z zdravim”, ki na silo rinete nekaj vase, kar ni dobro?

Članek ni nič drugega kot propaganda motenih prehranjevalnih ekstremov, še nihče tudi če je bil lačen ni nikoli jedel nekaj kar mu ni šlo, otroci pa sploh ne.[/quote]

Ti pa še nisi videl lačnega človeka, a ne?

Podpis. Eno je, da otrok ne mara določene hrane, drugo pa je metanje celih obrokov v koš, norčevanje iz hrane, uničevaje hrane. To pa izhaja iz odnosa do hrane, ki ga otroku privzgojiš. Na posnetku se vidi, da so celi kosi ajdovega kruha leteli v smeti. Ali so otroci morda slepi in ne vidijo že po barvi, da jim ta kruh ne odgovarja? Ne, treba je vzeti kos in ga nedotaknjenega zabrisati v smeti. In ne, pri nas očitno ni lačnih otrok, kot se nam skuša prikazati.

Sončki so prihodnost. Oni oblikujejo vrednote.

Obsedeni boste glihkar zanikali vse biološke funkcije. Otrok ima nekajkrat več brbončic na jeziku kot odrasel, kar se tudi z evolucijo ni spremenilo. In zakaj bi moral pojest nekaj kar mu ni okusno in kdaj je sploh jedel kdo kar mu ni okusno, z izjemo današnjih fanatičnih obsedencev “z zdravim”, ki na silo rinete nekaj vase, kar ni dobro?

Članek ni nič drugega kot propaganda motenih prehranjevalnih ekstremov, še nihče tudi če je bil lačen ni nikoli jedel nekaj kar mu ni šlo, otroci pa sploh ne.[/quote]

Ti pa še nisi videl lačnega človeka, a ne?[/quote] Se pravi otroc bi morali stradat, da bi bili vzorni, tudi če odrasli ne stradamo? In pojest bi morali vse, kar si neka zblojena manjšina izmisli za “zdarvo” v nasprotju s samimi potrebami in biološkimi funkcijami človeka in določa jedilnike za otroke, čeprav tega odrasli nikakor ne bi pojedli, v večini zagotovo ne. Me zanima koliko ljudi gre jest sojine zrezke, kaj vraga je že to, ker se ve kaj je zrezek in razne kruhe, ki so kot žagovina, ter jabolko na silo takrat ko mu ne paše in zakaj bi morali to na silo jest otroci? A zato, da ne bi bili razvajani, saj res. Adijo pamet, pri nas že vsako stvar narekujejo manjšinski ekstremi in to od hrane, do spolnosti, spolnih praks in teorij spola.

Enkrat pojedel sojin zrezek. večje svinjarije ni.

Na pir slabo paše. Zate je pariška na debelo narezana in spohana.

Na pir slabo paše. Zate je pariška na debelo narezana in spohana.[/quote]

To za vas debeluhe. Skupaj s kranjskimi, kašnatimi in ostalo avstrijsko nacionalno hrano.

Ti pa še nisi videl lačnega človeka, a ne?[/quote] Se pravi otroc bi morali stradat, da bi bili vzorni, tudi če odrasli ne stradamo? In pojest bi morali vse, kar si neka zblojena manjšina izmisli za “zdarvo” v nasprotju s samimi potrebami in biološkimi funkcijami človeka in določa jedilnike za otroke, čeprav tega odrasli nikakor ne bi pojedli, v večini zagotovo ne. Me zanima koliko ljudi gre jest sojine zrezke, kaj vraga je že to, ker se ve kaj je zrezek in razne kruhe, ki so kot žagovina, ter jabolko na silo takrat ko mu ne paše in zakaj bi morali to na silo jest otroci? A zato, da ne bi bili razvajani, saj res. Adijo pamet, pri nas že vsako stvar narekujejo manjšinski ekstremi in to od hrane, do spolnosti, spolnih praks in teorij spola.[/quote]

Nisi dojel moje replike. Sem ti zdaj odebelila, na kaj se nanaša.

Aja, pa osnovnošolsko znanje o vejicah malo ponovi.

Otrok bi ga pač moral, da ne bi bil razvajen, ne. In atke stvari jim rinejo na jedilnike vsakodnevno v šoli, potem se pa čudijo da se stran meče, ne pomislijo pa tega, da bi odrasel zabrisal to, kar sploh ni nobena hrana komu še kam drugam , ne le v kanto. In to vse zato, ker pri nas vladajo manjšinski ekstremi povsod in potem ti tam ena fdo konca zblojena ala naš Robi na forumu, ki komaj sam stoji pokonc od zdrave shiranosti, predpisuje hrano za otroke.

Sem že napisala in bom še enkrat: za otroke so te porcije prevelike! Posebej majhni otroci ne pojedo toliko. Kaj pa jemo doma? Krožnik mineštre in dve palačinki, npr.
Kako naj otrok je opoldan kosilo, če je dopoldan jedel dopoldansko malico in verjetno nekaj še zjutraj, preden je šel v šolo.
Če jaz ob deseti uri pojem malico, opoldan ne morem jesti. Če pojem dopoldan npr. dve ocvrti jajci, ne morem jesti vsaj do štirih popoldan.
Porcije naj bodo manjše, kosilo naj bo pomaknjeno za eno uro naprej. Zrezki naj bodo pol manjši, juhe oz. enolončnice naj bo malo manj, boste videli, da bodo otroci vse pojedli. Dejstvo je, da če si sit, ne moreš jesti.
Verjamem pa, da na šolah dobro kuhajo. Sigurno ni presoljeno, ni zažgano in je okusno.
Nas so učili, da je smrtni greh metati hrano stran. Tega se še danes držim. Skuham toliko, da se vse poje, če že kaj ostane, poje pes.

Verjameš, ker eno figo veš. Vem kaj otrokom kuhajo v šoli, več kot pol je “zdrave” hrane, od sojinih zrezkov, bombetkov, “zdravih” kruhkov dalje, kar skoraj noben odrasel ne bi pojedel. Moj pob ni izbirčen, mislim da ne kuham bog ve kaj, pa doma vse poje, v šoli pa se hrane v polovici jedilnika sploh ne pritakne, ker je zanič, neokusno vegetaroijansko sranje, jaz se je tudi ne bi in večina prav tako ne.