Tako si poduhovljena in oživeta od vseh potovanj, ki si jih imela, da se ti zdi najlepše jezerce pri Kranjski Gori, ki je plod komunističnega uma in 2 dni prostega časa udarniškega socialističnega betoniranja 😀

po svetu potujejo tisti,ki imajo probleme sami z sabo.imajo praznino v sebi,ne znajo biti na miru…

V Indijo hodiš zato ker je na drugem koncu sveta in zato ker velja za destinacijo kjer iščeš smisel – totalno turistična nategancija.

Indija je kot država katastrofa, ljudje pa še bolj, saj ljudje naredijo državo. Če že kdo, bi morali Indijci hoditi v zahodno Evropo se učiti kako živeti in ne obratno. Naj pridejo v Nemčijo, Avstrijo, Švico, Švedsko, Norveško,..

Indija in Indijci imajo toliko težav za razrešit, da glava boli, začenši z enakovrednostjo žensk, čuta do narave, živali odnosov in še čega.
[/quote]

Haha, še dobro, da ti veš, zakaj jaz hodim v Indijo.:) Na druge države gledaš s svojega aspekta, z zahodne perspektive, s tem, kaj vse je s te perspektive potrebno še urediti. Jaz gledam na te države neobremenjeno s tem, od kod prihajam. V njih vidim tisto, kar je pri njih dobro, drugačno in kar bi tudi mi morali imeti, pa smo v letih “napredka” izgubili. V Afriki npr. mi je bilo super videti, kako cela vas vzgaja otroke. Tam ni mogoče, da bi bil en otrok nevzgojen in predrzen, ker ga hitro spravi na mesto drug vaščan, če tega njegovi starši ne zmorejo. In to je tam normalno. Pri nas že dolgo ne. Zato pa imamo vrsto nevzgojene mularije, ki terorizira po šolah normalne otroke. V Afriki sem tudi videl šolo pod milim nebom, kjer se 60 otrok v enem razredu uči. Imajo eno tablo, pribito na drevo. 60 otrok, tihih ko miška, ker poslušajo učiteljico in si zapisujejo v edini zvezek, ki ga imajo. Ker vedo, kaj pomeni izobrazba, za razliko od naših otrok, ki jih je treba MOTIVIRATI za učenje. vedo, da jih bo iz revščine potegnila samo izobrazba. Neprecenljiva izkušnja.

Ti seveda vidiš samo revščino in to, kaj vse morajo narediti, da bi prišli do naše razvitosti. Ne vidiš vsega drugega bogastva, ki ga te dežele imajo ne glede na revščino. Ali smo z razvitostjo res samo pridobili? Ali je ta materializem in hiperprodukcija dobrin ter kupovanje stvari, ki jih ne potrebujemo, res tisto, kar hočemo in nas izpolnjuje? Ali ni to dejansko praznina, zaradi katere vedno več ljudi zapada v depresije in misli o smrti? Ni več pravega cilja. In ko greš v te dežele, vidiš cilj, ki ga imajo pred seboj, vidiš borbo in trpljenje, revščino in lakoto. Ampak vidiš tudi optimizem. Ne morem ti podrobno opisati, kaj točno je tisto, zaradi česar se splača potovati. Če nikoli nisi doživel, pač ne moreš vedeti. Ampak te spremeni kot človeka. Bi rekel, da na bolje.

Potujem zato, da imam kaj objavit na instagramu.
Pa da kaj dobrega pojem.

Haha, še dobro, da ti veš, zakaj jaz hodim v Indijo.:) Na druge države gledaš s svojega aspekta, z zahodne perspektive, s tem, kaj vse je s te perspektive potrebno še urediti. Jaz gledam na te države neobremenjeno s tem, od kod prihajam. V njih vidim tisto, kar je pri njih dobro, drugačno in kar bi tudi mi morali imeti, pa smo v letih “napredka” izgubili. V Afriki npr. mi je bilo super videti, kako cela vas vzgaja otroke. Tam ni mogoče, da bi bil en otrok nevzgojen in predrzen, ker ga hitro spravi na mesto drug vaščan, če tega njegovi starši ne zmorejo. In to je tam normalno. Pri nas že dolgo ne. Zato pa imamo vrsto nevzgojene mularije, ki terorizira po šolah normalne otroke. V Afriki sem tudi videl šolo pod milim nebom, kjer se 60 otrok v enem razredu uči. Imajo eno tablo, pribito na drevo. 60 otrok, tihih ko miška, ker poslušajo učiteljico in si zapisujejo v edini zvezek, ki ga imajo. Ker vedo, kaj pomeni izobrazba, za razliko od naših otrok, ki jih je treba MOTIVIRATI za učenje. vedo, da jih bo iz revščine potegnila samo izobrazba. Neprecenljiva izkušnja.

Ti seveda vidiš samo revščino in to, kaj vse morajo narediti, da bi prišli do naše razvitosti. Ne vidiš vsega drugega bogastva, ki ga te dežele imajo ne glede na revščino. Ali smo z razvitostjo res samo pridobili? Ali je ta materializem in hiperprodukcija dobrin ter kupovanje stvari, ki jih ne potrebujemo, res tisto, kar hočemo in nas izpolnjuje? Ali ni to dejansko praznina, zaradi katere vedno več ljudi zapada v depresije in misli o smrti? Ni več pravega cilja. In ko greš v te dežele, vidiš cilj, ki ga imajo pred seboj, vidiš borbo in trpljenje, revščino in lakoto. Ampak vidiš tudi optimizem. Ne morem ti podrobno opisati, kaj točno je tisto, zaradi česar se splača potovati. Če nikoli nisi doživel, pač ne moreš vedeti. Ampak te spremeni kot človeka. Bi rekel, da na bolje.
[/quote]

V Indiji ni bogastva, je samo revščina in razsulo. Tja hodite zahodnjaki, ki imate polno rit vsega se preseravat in izmišljevat zgodbice kako oni živijo lepo. Kar vprašaj slehernega zemljana, kje bi raje živel. V Švici ali v Kongu

Tako si poduhovljena in oživeta od vseh potovanj, ki si jih imela, da se ti zdi najlepše jezerce pri Kranjski Gori, ki je plod komunističnega uma in 2 dni prostega časa udarniškega socialističnega betoniranja 😀
[/quote]No ne vem kateri bazen imaš v mislih hahahah :)sigurno pa ne moje jezero hihihi, bo treba mamo raziskovati ne samo do prvega betonskega bazenčka, kjer namakaš nogice.

Če ti pomagajo k večjemu zadovoljstvu neki stereotipi, tudi ok. Praznina ni nujno nekaj negativnega. Šele to ti omogoča, da si pripravljen v svoje življenje kaj sprejeti.

Nič od tega ni res. Ljudje gredo na potovanje da se lahko potem pohvalijo doma – naredijo vtis. To je ves čar potovanj. Zakaj potem vsi ti divji popotniki ne gredo brez denarja potovat za eno leto na Madžarsko (ravno tako težko izvedljivo kot potovanje po Pakistanu)? A ti povem zakaj? Ker ni fancy!
[/quote]

Ne pravim, da je pri vseh ljudeh motivacija za potovanje enaka (ali da ima nek človek pri vseh svojih potovanjih enako motivacijo). Govorim za tiste, ki gredo po duhovno izkušnjo (in to je tema tukaj). Tako kot tisti, ki gredo npr. tvegat življenje na osemtisočaka. Samo to, da se nekam “vpiše”, zagotovo ne bo dovolj.

Ah se vidi, da vas je veliko starcev že tu gor, ko si probate vse možne razlage povedat, zakaj hodite sem pa tja. Kar vprašajte mladino, so veliko bolj iskreni in hitri pri odgovoru. Gredo potovat, zato da lahko objavijo na Instagram in da so prijatelji fouš.

V Indiji ni bogastva, je samo revščina in razsulo. Tja hodite zahodnjaki, ki imate polno rit vsega se preseravat in izmišljevat zgodbice kako oni živijo lepo. Kar vprašaj slehernega zemljana, kje bi raje živel. V Švici ali v Kongu
[/quote]

Ne govorim o materialnem.:)) Obstaja bogastvo, ki nima veze z materialnim. Meni so šle kocine pokonci, ko sem gledal tiste otroke, ki jih je učiteljica v angleščini učila o zemljepisu. Kako so sodelovali, kako jih je zanimalo in kako so bili radovedni! Ko so povedali, da bodo, ko odrastejo, zdravniki, da bodo pomagali mami, ki ima AIDS, da bodo policisti, ki bodo zapirali tiste, ki so ubili njihovega strica, ki je živel v Nubskem gorovju, da bodo medicinske sestre, ker bodo pomagale takim, kot je bila njihova sestra, ki je umrla na porodu. In to, da se želijo učiti, da hočejo znati in so pripravljeni tudi 5 ur sedeti pod žgočim soncem, samo da se naučijo nečesa novega, JE BOGASTVO.

Pač brez veze, da o tem razpredam tistim, ki so že itak prepričani, pa čeprav brez sleherne izkušnje.

In ti misliš, da vsi potujejo iz istega razloga? Če nisi nikjer bil ali pa si bil samo zato, da bi objavil na Instagramu, pač ne moreš vedet, da obstajajo tudi drugačni ljudje. Moja stara teta se je že pri 18 odselila v Indijo. Tam je ostala vse do smrti pred dvema letoma. Pa je imela tukaj nepremičnino, lahko bi se preselila, kadar bi želela, dobila je od svoje matere tudi precejšnjo dediščino. Nikoli ni prišla nazaj, samo vsake nekaj let na obisk. Nikoli se ni poročila in ni imela otrok. Ampak tam se je našla, ni hotela zapustiti tamkajšnjih ljudi. Instagram?? Večkrat sem bil pri njej in videl, kaj jo je držalo tam. Ampak res, kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Ti si še kilometre in kilometre daleč od tega. Si pač plitek, kaj češ, tudi taki morate obstajati.:))

Ne pravim, da je pri vseh ljudeh motivacija za potovanje enaka (ali da ima nek človek pri vseh svojih potovanjih enako motivacijo). Govorim za tiste, ki gredo po duhovno izkušnjo (in to je tema tukaj). Tako kot tisti, ki gredo npr. tvegat življenje na osemtisočaka. Samo to, da se nekam “vpiše”, zagotovo ne bo dovolj.
[/quote]

Kaj pa ti razumeš pod “duhovna izkušnja”?Zame je to izkušnja onkraj materialnega, pač nekaj čustvenega, kar začutiš in te pretrese, da se začneš spraševati, ali smo res mi tisti, ki se imamo za razvite. Kaj pa je to zate?

Mirna država kjer je dovoljeno posiljevanje in polivanje žensk s kislino.

Mirna država kjer je dovoljeno posiljevanje in polivanje žensk s kislino.
[/quote]Glej jo~ga.
Kje pa ti zivis?
Pri nas pa režejo glave.
Ubijajo matere otrokom.
Ubije nosečo žensko.
Posiljuje, mori.
Zakaj si zatiskas oči?
Zakaj se sprenevedaš?
Tvoj svet ni nič lepši.

Ne govorim o materialnem.:)) Obstaja bogastvo, ki nima veze z materialnim. Meni so šle kocine pokonci, ko sem gledal tiste otroke, ki jih je učiteljica v angleščini učila o zemljepisu. Kako so sodelovali, kako jih je zanimalo in kako so bili radovedni! Ko so povedali, da bodo, ko odrastejo, zdravniki, da bodo pomagali mami, ki ima AIDS, da bodo policisti, ki bodo zapirali tiste, ki so ubili njihovega strica, ki je živel v Nubskem gorovju, da bodo medicinske sestre, ker bodo pomagale takim, kot je bila njihova sestra, ki je umrla na porodu. In to, da se želijo učiti, da hočejo znati in so pripravljeni tudi 5 ur sedeti pod žgočim soncem, samo da se naučijo nečesa novega, JE BOGASTVO.

Pač brez veze, da o tem razpredam tistim, ki so že itak prepričani, pa čeprav brez sleherne izkušnje.
[/quote]

pa daj nehaj nakladat kakšno bogastvo a si pr’fuknjena al kaj, v državah kjer se kamenjujejo, posiljujejo sredi belega dne, to je poden od države

pa daj nehaj nakladat kakšno bogastvo a si pr’fuknjena al kaj, v državah kjer se kamenjujejo, posiljujejo sredi belega dne, to je poden od države
[/quote]

pred par dnevi so se pri nas z nožem klali sredi belega dne. Tam napadalca vsaj prebičajo, tu ga bodo pa hranili, mu dali na voljo fitnes, in ven bo šel čez par let.
Kronika za leto 2018
Desetega septembra so policisti v občinskem bivalniku na Jesenicah našli mrtvega moškega, ki je umrl za posledicami pretepa…
Vasico Črniče v Vipavski dolini je v začetku septembra pretresel brutalen umor. Oseminšestdesetletnik je bolj ali manj vso noč (pri čemer ni uporabil orodja ali orožja) pretepal 91-letno mamo, ki je pod težko sinovo roko proti jutru umrla.
V začetku avgusta sta v Krkavčah v mlaki krvi obležala 83-letni moški (ta je umrl na kraju) in njegova 75-letna žena, ki je boj za življenje izgubila nekaj tednov kasneje. Enainsedemdesetletni osumljenec Marko Matič, ki je že prejel obtožnico, se je nad polsestro in svaka spravil z mačeto ali kovinsko palico.
Sredi decembra se je na ljubljanskem sodišču začelo sojenje Elvirju Rastoderju, ki je 24. maja v predmestju švicarskega Berna po devetih pivih umoril svojo mamo, nato pa se z motorjem vrnil v Slovenijo.
Šestindvajset let bo v zaporu preživel Janez Šesek, ki se je 7. marca v Zagorju iz maščevanja z dvema nožema surovo znesel nad nekdanjo taščo. Pred stanovanjskim blokom je tisti večer nesrečnico zabodel kar 21-krat, in sicer v glavo, prsni koš, trebuh, roke in noge.
Na dan žena je Slovenijo pretresel verjetno najokrutnejši umor tega leta. Osemintridesetletna MH je namreč 8. marca najprej umorila sestro dvojčico, nato pa se spravila še nad mamo; ta je napad preživela.
Dvaindvajsetega januarja je 62-letnik v Klokočovniku v bližini Slovenskih Konjic (nekdanjo) partnerico med spanjem udaril po glavi z ostrim predmetom.

Več se mi ne da. Pa smo majhna Slovenija, BTW.

pa daj nehaj nakladat kakšno bogastvo a si pr’fuknjena al kaj, v državah kjer se kamenjujejo, posiljujejo sredi belega dne, to je poden od države
[/quote]Tebe seveda lahko mož prebuta za štirimi stenami.
V modernem svetu je vse dovoljeno.
Predcpretepeno sosedo si zatiska oči.
Vidiš pa kamenjano arabko.
Gamad polne riti vsega.

Kaj pa ti razumeš pod “duhovna izkušnja”?Zame je to izkušnja onkraj materialnega, pač nekaj čustvenega, kar začutiš in te pretrese, da se začneš spraševati, ali smo res mi tisti, ki se imamo za razvite. Kaj pa je to zate?
[/quote]

V najširšem pomenu – vprašanje smisla, smisla lastne eksistence. Družba in družina, v katero se rodimo, rasa, spol itd. so pač (zame) samo specifične okoliščine te eksistence, kot karte, ki jih dobiš in z njimi moraš odigrati svojo “igro”. Te sicer določajo, a hkrati so tudi povsem arbitrarne – lahko bi dobil drugačne. Kakšno taktiko, strategijo pri igri boš ubral, pa je seveda odvisno od tebe.

Človek je edini, ki se sprašuje o smislu (lastnem, sveta ipd.), lahko pa to vprašanje tudi zanemari in sebe zredurira bodisi na žival bodisi na (dobro sprogramiranega) robota. Danes in na Zahodu, pri vseh “motilcih”, to še nikoli ni bilo lažje. Odraz tega je tudi videnje, da vsi potujejo zato, da lahko objavijo slike na soc. omrežjih.

že to je blagodejno duhovno it mal v svet, da ugotoviš da je zelo malo narodov zagovedanih kot je naš….

Jaz imam rada zanimive ljudi. In hecno da nekateri ki se imate za zelo razvite, boljše kot ti reveži po svetu ne zanima ama ništa razen svoje lastne riti in kako boste lajali na druge da so bebasti ker ne živijo kot vi. Tako razviti, pa tako omejeni sami nase.
Kamorkoli pridem spoznam ljudi ki me sprašujejo iz kje sem, o naših navadah….vse možno jih zanima. In mene o njih. Toliko zanimivih ljudi na svetu. Tudi v sloveniji. Običajno tisti zelo preprosti, ki ne zganjajo foušije, niso nesrečni in hočejo to še na druge prenesti. Lepi so.
Ampak eni vidite samo sebe in svojo bedo, ki buta ven na vsakega ki ni v isti bedi. Žalostno.
Vidiš kar hočeš videti. Postaneš kar konzumiraš. Če cele dneve samo grozote bereš in gledaš, samo sovraštvo seješ, samo foušijo zganjaš, se samo z drugimi obremenjuješ….pač postaneš vse to – sovražen, foušljiv, nevaren človek, še najbolj sebi.

Hm. Večina mojih potovanj in življenja v tujini (Od Nove Zelandje, Amerike, Kanade…) je bilo tako, da sem jaz njim praznil žepe, ker sem v njihovi državi delal in potoval, ker sem vedno imel na koncu veliko denarja. Revščina pa je zame relativna stvar. Videl sem ogromno revščine, takšne, ki si je človek ne more predstavljati, ko ljudje živijo na smetišču (videl na Kitajskem). Ti ljudje so tehnično gledano bogatejši od večine odraslih Evropejcev, ker živijo na smetišču in nimajo ničesar, torej 0€. Kaj pa imamo mi? Po večini kredite, lizinge, obročna plačila pametnih telefonov… katerim cena hitreje pada, kot pa mi odplačujemo, torej smo v minusu, oni na smetišču oziroma na ničli, še sekirat se nimajo zakaj.

Jz nisem ravno nek popotnik, a je vseeno po moje 10000x bolj duhovno izpopolnjujoče, da greš potovat nekam, kot pa vsak teden v isto cerkev isti folk poslušat in gledat.

Pa kaj se ti obremenjuješ za kaj kdo spička svoj keš. Eni ga zapijejo, drugi zakartajo, tretji zakurbajo, četrti za hobije, peti za potovanja….
Odpri že enkrat vrata in morda ugotoviš, da je svet veliko večji od tvoje sobice… :-)))

https://www.youtube.com/watch?v=oh9rmqvDHTc

Pa smo daleč! Družina pri nas je čisto nekaj drugega kot družina npr. v Pakistanu, Indiji, Maleziji. Pri nas nam na pamet ne pride, da bi imeli ostarelega svojca pri sebi, tam pa jim ne pade na pamet, da ga ne bi imeli. Ljudje od tam gredo po svetu in pošiljajo denar domov. Mi gremo po svetu in nam na pamet ne pade, da bi denar pošiljali staršem, pa čeprav živijo z minimalno penzijo in komaj zmorejo preživeti. Doživljanje osnovno človeškega je zelo različno od kulture do kulture. Evropejci imamo idejo, da je individualizem nad vse, posameznik in to, kar on hoče, je nad vsem ostalim. Drugje je diametralno nasprotno. In to je točno tisto, zaradi česar se splača potovati.
[/quote]

Kakšno površinsko gledanje! Ko bi z enako vnemo spoznavala tudi svoje sonarodnjake, bi tudi tudi pri njih videla diametralno nasprotno kulturo od tvoje.

Kakšno površinsko gledanje! Ko bi z enako vnemo spoznavala tudi svoje sonarodnjake, bi tudi tudi pri njih videla diametralno nasprotno kulturo od tvoje.
[/quote]

Saj jih, vsak dan. Verjemi, bolj ozkosrčnega naroda kot so Slovenci, skoraj ni. Vse jih ogroža, povsod vidijo nevarnost (v gejih, v črncih, v arabcih…), vse kritizirajo (učitelje, zdravnike, zobarje, poštarje, leve, desne…), skratka tečno in pritlehno, vsaj večina. Zato so pa tisti, ki izstopajo zlata vredni. In take imam okoli sebe. Ko grem ven, se pa odprejo obzorja. Površinsko gledanje? Glede česa? Tega, kako odmetavamo svoje ostarele svojce v domove? Večina jih! Hiranje je tabu tema, mora biti stran od javnosti, stran od družine. Pri nas. Tako pač je. Izrabite jih, dokler vam lahko kaj dajo, potem jih zavržete. Sem delala dolgo let v domu upokojencev, vem kako je.