In kaj tako blagodejno duhovnega spoznate na potovanjih na drug konec sveta?
Lej, eni imajo mevlje v rit in nimajo nikjer obstanka, hočejo nekaj novega, spremembe, iščejo, drugi imajo radi predvidljivo rutino. Tak se rodiš, ker je genetsko pogojeno. To je vsa modrost potovanj.
[/quote]
Temu jaz ne bi rekla modrost, ampak posploševanje.
In, še enkrat: ne zagovarjam brezglavega divjanja po svetu zaradi lastne nezadovolj(e)nosti.
Uživanje v potovanju je nekaj drugega.
Histerije nobenih oblik in izrazov mi niso všeč.
U izi 🙂
Smisel življenja je življenje, reprodukcija. Duhovna rast je samo šmensi fensi izraz, ki ga uporabljajo določene marketinške niše za svoj profit. Izraz, ki si ga predstavlja vsak po svoje, a ga noben ne razume, je pa priročen, da z njim opletate, ko želite drugim pokazati, da ste nekaj več od njih. Že to, da hočete izpasti nekaj več, vas postavi na dno tako imenovane duhovne rasti.
[/quote]
Duhovna rast je izraz, ki večino ljudi iritira.:) Tudi mene, če sem iskren.:) Izraz sam po sebi ne pove kaj dosti, interpretiran je na vse mogoče načine. Po moje gre za neprestan razvoj samega sebe k “boljšemu sebi”. Če imaš prtljago iz otroštva in si zato agresiven, jezen, čemeren…, je prav, da to predelaš, v sebi razčistiš in poskušaš preboleti, pustiti za seboj. Če si malenkosten, zavisten, ljubosumen, se je dobro poglobiti v razloge za to in delati na sebi, da bi bilo tega čim manj. Poanta je po moje priti do točke, ko si pomirjen s seboj in okolico, ko privoščiš drugim uspehe in se z njimi veseliš. Ali se temu reče duhovna rast ali osebni razvoj ali empatičnost ali (kaj je že danes moderen izraz?-) čuječnost, vseeno.
Enim pomaga pri tem psihoterapevt, drugim partner, tretji si pot izborijo sami, četrtim je v pomoč potovanje in drugačni ljudje ter drugačne kulture, peti to predelujejo na Hrvaškem, šestim pomagajo knjige, sedmim pa karantena.:) Eni se pa nikoli ne spremenijo in ostajajo vedno isti, na istem nivoju zavisti in škodoželjnosti in seveda nezadovoljstva s samim sabo. Z leti se zadeva samo stopnjuje. Mislim, da je odveč razlagati, da so med njimi tudi taki, ki potujejo. Vendar imajo morda kaj več možnosti stopiti iz svojega ozkega sveta kot tisti, ki v svojem nezadovoljnem jazu ostajajo zaprti v svoja stanovanja, vase in v svoje travme.
Lej, eni imajo mevlje v rit in nimajo nikjer obstanka, hočejo nekaj novega, spremembe, iščejo, drugi imajo radi predvidljivo rutino. Tak se rodiš, ker je genetsko pogojeno. To je vsa modrost potovanj.
[/quote]
Jaz sem začela potovati šele pri 40. Sem totalna zapečkarica in sem najrajši doma. Še na zabave me težko spraviš, mi gredo na jetra. Ko so otroci postali najstniki, smo začeli potovati in sem se navdušila. Zdaj uživam v načrtovanju potovanj v tuje kraje, kjer vedno nekaj novega spoznaš. Uživam, ko smo tam, zelo me zanima zgodovina neke dežele, kaj se je tam dogajalo itd., rada vidim ljudi, kako živijo… Zabav pa še vedno ne maram, obiske pa naravnost sovražim. Dajte razumet, da nismo vsi isti. Ne, ni genetsko pogojeno!
Otrok, ki se rodi dvema staršema ima skupnega samo to, da podeduje lastnosti in priuči obnašanje. Duša je pa popolnoma drugačna in ne izvira od staršev in ni podobnosti. Zato svet v katerem se odvija bistvo ni pogojen s staršema in je skupnega samo to, da se je rodil.
Ko je govora v duhovnosti in potovanjih in genetiki ali po čem je kdo kaj pobral je obširna tema.
Jaz sem začela potovati šele pri 40. Sem totalna zapečkarica in sem najrajši doma. Še na zabave me težko spraviš, mi gredo na jetra. Ko so otroci postali najstniki, smo začeli potovati in sem se navdušila. Zdaj uživam v načrtovanju potovanj v tuje kraje, kjer vedno nekaj novega spoznaš. Uživam, ko smo tam, zelo me zanima zgodovina neke dežele, kaj se je tam dogajalo itd., rada vidim ljudi, kako živijo… Zabav pa še vedno ne maram, obiske pa naravnost sovražim. Dajte razumet, da nismo vsi isti. Ne, ni genetsko pogojeno!
[/quote]
Gnetsko pogojeno je priročen izgovor. Jaz nisem pristaš novih spoznaj in ohranjanje stare mentalitete, potujem več ne, če je le mogoče, rada pa hodim med znane ljudi in se družim z znanimi.
Je pa res, da zadnje čase več ali manj gledam bolj programe kor so travel, TLC, history…. in potem kaj poogoglam, če me kaj zanima.
Potovanja jo blazno izpopolnjujejo, zase pravi, da je izjemo razgledana in svetovljanska, ne premore pa toliko osnovne kulture, da ob smrti babice ne naredi scene pred cerkvijo, ki bi pokojno babico razžalostila, nima toliko pameti, da bi mami in očetu ob zlati poroki kaj lepega rekla in ni toliko človeška, da bi svoje nečake upoštevala kot človeška bitja. Toži in izpodbija oporoke, da si širi obzorja na potovanjih.
No in če pogledam še eno FB znanko imata z mojo sestro veliko skupnega. Jaz priznam, sem videla le Pariz, Dunaj, Beograd, Budimpešto in bila v Milanu.
Me pa zelo zanimajo avtohtona plemena in veliko o njih berem, gledam po oddajah, googlam….. in sem zahojena zapečkarica, ker mi pač fizično potovanje predstavlja nekaj stresnega.
Vidiš, iz tvojega zapisa veje privoščljivost in jeza na tvojo sestro. Kakšna je ona, je zaenkrat nepomembno zate, dejstvo je, da imaš ti neraščiščene zadeve z njo, neke stare zamere, da v njej vidiš zgolj slabosti (izhajav vse skupaj iz primarne družine?). Njena potovanja tu nimajo nobene veze, če sestra ne bi potovala, bi pa ti našla nekaj drugega, da bi jo videla kot ošabno avšo, ki ji ni mar za nikogar. Celo če je res ošabna avša, ki ji ni za nikogar mar, bi se ti ona, če bi ti imela razčiščene stvari, zgolj smilila. Ne bi pa nikakor mogla biti nanjo jezna. Zakaj ti gre njeno potovanje tako v nos, zakaj je ne maraš in zakaj se počutiš manjvredno, to so vprašanja, ki si jih moraš zastaviti. Za tvojo jezo ni kriva tvoja sestra. Če bi naredila domačo nalogo, bi vedela celo, zakaj se tvoja sestra obnaša, kot se. In je nikakor ne bi mogla obsojati. Morda bi ji poskušala pomagati.
Ampak okej, tukaj smo zašli od teme.
Vidiš, iz tvojega zapisa veje privoščljivost in jeza na tvojo sestro. Kakšna je ona, je zaenkrat nepomembno zate, dejstvo je, da imaš ti neraščiščene zadeve z njo, neke stare zamere, da v njej vidiš zgolj slabosti (izhajav vse skupaj iz primarne družine?). Njena potovanja tu nimajo nobene veze, če sestra ne bi potovala, bi pa ti našla nekaj drugega, da bi jo videla kot ošabno avšo, ki ji ni mar za nikogar. Celo če je res ošabna avša, ki ji ni za nikogar mar, bi se ti ona, če bi ti imela razčiščene stvari, zgolj smilila. Ne bi pa nikakor mogla biti nanjo jezna. Zakaj ti gre njeno potovanje tako v nos, zakaj je ne maraš in zakaj se počutiš manjvredno, to so vprašanja, ki si jih moraš zastaviti. Za tvojo jezo ni kriva tvoja sestra. Če bi naredila domačo nalogo, bi vedela celo, zakaj se tvoja sestra obnaša, kot se. In je nikakor ne bi mogla obsojati. Morda bi ji poskušala pomagati.
Ampak okej, tukaj smo zašli od teme.
[/quote]
jezna sem na njo le zato, ker ljudi, ki jih imam rada, spravlja v žalost in jok. Moja sestra se tako obnaša zato, ker se lahko, ker ji zaenkrat služi tako zdravje kot materialne dobrine. Moja vrata zanjo so se zaprla v tistem trenutku, ko je na mamino prošnjo in jok, hladno povedala, da jo v naši vukojebini zanima samo in le to, koliko denarja bo imela od tega. Da je tisti moški ni maral za ženo, ni bilo krivo, kot ona misli, to odkod je, pač pa kdo je.
Točno to velja za vse nas, ne definira nas to odkod smo, pač pa kaj smo in kaj počnemo s tistim kar nam je dano vedeti in imeti.
Potovanja so mašilo za lastno ne-srečo. Kar smilite se mi, da celo leto čakate na potovanja, 300 dni na leto pa v safru. Zakaj potem ne živite potovanja, torej vsak dan? Pa tudi potovanja so čisto materialističen produkt kapitalizma. Za tako ceno pridem tja in dobim tole. Torej denar za storitev.
Pravi popotniki so bili edino tisti, ki so iz niča šli potovati. To da morate celo leto delat za potovanje samo pomeni, da ste ovce vpete v sistem kapitalizma, kruha in iger. Ko niste srečni sami s sabo in to žalost zapolnjujete z materialnimi dobrinami. To je ves point kapitalizma.
Gnetsko pogojeno je priročen izgovor. Jaz nisem pristaš novih spoznaj in ohranjanje stare mentalitete, potujem več ne, če je le mogoče, rada pa hodim med znane ljudi in se družim z znanimi.
Je pa res, da zadnje čase več ali manj gledam bolj programe kor so travel, TLC, history…. in potem kaj poogoglam, če me kaj zanima.
[/quote]
Rada se družiš z znanimi? Kako plitko.
jezna sem na njo le zato, ker ljudi, ki jih imam rada, spravlja v žalost in jok. Moja sestra se tako obnaša zato, ker se lahko, ker ji zaenkrat služi tako zdravje kot materialne dobrine. Moja vrata zanjo so se zaprla v tistem trenutku, ko je na mamino prošnjo in jok, hladno povedala, da jo v naši vukojebini zanima samo in le to, koliko denarja bo imela od tega. Da je tisti moški ni maral za ženo, ni bilo krivo, kot ona misli, to odkod je, pač pa kdo je.
Točno to velja za vse nas, ne definira nas to odkod smo, pač pa kaj smo in kaj počnemo s tistim kar nam je dano vedeti in imeti.
[/quote]
Močno dvomim, da je to celotna zgodba. Če ženska prekine stike z matično družino in hladno pove, da jo zanima samo dediščina, je bilo nekaj v primarni družini hudo narobe. Noben človek, ki čuti ljubezen do svojih staršev in sorojencev, tega ne naredi. Da ne čuti ljubezni do matere, se je moralo zgoditi nekaj v otroštvu. Oziroma dogajati. Vsak otrok vrača ljubezen ljudem v njegovem otroštvu, ki ga razumejo in imajo radi. No, razen izjemno redkih ljudi, ki bi jim lahko rekli sociopati in ki ne čutijo ničesar do nikogar. Dvomim, da se to nanaša na tvojo sestro. Po moje čuti krivico, ki so ji jo starši po njenem naredili. Zato je pretrgala vezi in zato se ji tudi partnerstva ponesrečijo. Morda se obnaša ošabno in vzvišeno, ker se hoče dvigniti nad polomijo svojega otroštva in hoče vam pokazati, da ji ni mar. Morda ima tebe za grebatorko, ki si si pri starših izborila nepremičnino, ona pa ni dobila nič. Morda ima idejo, da so tebe vedno imeli radi, nje pa nikoli, in zdaj vam kaže, da je veliko dosegla tudi brez vas. Ne vem, morda je kaj drugega, vendar nekaj zagotovo je.
Kot mi jo opisuješ, menim, da je tvoja sestra zagotovo ranjena. Ali jo boš spet našla ali ne, je pa seveda samo na tebi.
Močno dvomim, da je to celotna zgodba. Če ženska prekine stike z matično družino in hladno pove, da jo zanima samo dediščina, je bilo nekaj v primarni družini hudo narobe. Noben človek, ki čuti ljubezen do svojih staršev in sorojencev, tega ne naredi. Da ne čuti ljubezni do matere, se je moralo zgoditi nekaj v otroštvu. Oziroma dogajati. Vsak otrok vrača ljubezen ljudem v njegovem otroštvu, ki ga razumejo in imajo radi. No, razen izjemno redkih ljudi, ki bi jim lahko rekli sociopati in ki ne čutijo ničesar do nikogar. Dvomim, da se to nanaša na tvojo sestro. Po moje čuti krivico, ki so ji jo starši po njenem naredili. Zato je pretrgala vezi in zato se ji tudi partnerstva ponesrečijo. Morda se obnaša ošabno in vzvišeno, ker se hoče dvigniti nad polomijo svojega otroštva in hoče vam pokazati, da ji ni mar. Morda ima tebe za grebatorko, ki si si pri starših izborila nepremičnino, ona pa ni dobila nič. Morda ima idejo, da so tebe vedno imeli radi, nje pa nikoli, in zdaj vam kaže, da je veliko dosegla tudi brez vas. Ne vem, morda je kaj drugega, vendar nekaj zagotovo je.
Kot mi jo opisuješ, menim, da je tvoja sestra zagotovo ranjena. Ali jo boš spet našla ali ne, je pa seveda samo na tebi.
[/quote]
Starši so ji naredili točno to krivico, da so bili delavski razred, da sta z trganjem od ust zidala hiško, da sta garala, da sva se lahko izšolali, da sta bila vedno bolj preprosta in zadovoljna in srečna s tem kar imata.
Bila sta ljubeča starša ne pa bogata ona pa je hotela slednje, saj prvo je bilo itak samoumevno. Ko je spoznala tistega moškega, se je prav videlo, kako se nas sramuje ampak on je z veseljem prišel k nam in bil z nami in še vedno pride, mami je, po tem, ko sta šla narazen s sestro, veliko pomagal pri zdravstvenih zadevah.
Starši so ji naredili točno to krivico, da so bili delavski razred, da sta z trganjem od ust zidala hiško, da sta garala, da sva se lahko izšolali, da sta bila vedno bolj preprosta in zadovoljna in srečna s tem kar imata.
Bila sta ljubeča starša ne pa bogata ona pa je hotela slednje, saj prvo je bilo itak samoumevno. Ko je spoznala tistega moškega, se je prav videlo, kako se nas sramuje ampak on je z veseljem prišel k nam in bil z nami in še vedno pride, mami je, po tem, ko sta šla narazen s sestro, veliko pomagal pri zdravstvenih zadevah.
[/quote]
Aha, s tem se ti tolažiš. Nihče ne pretrga stikov z družino samo zato, ker sta starša iz delavskega razreda. mogoče se malo sramujejo revnih in preprostih staršev kot so najstniki, ampak če gre za ljubeče starše se otrok vedno vrne nazaj. Jaz sem ena takih za katero bi ti rekla da je naduvana in je pretrgala veze s starši kljub maminemu joku. Ja, sem pretrgala, ker so celo otroštvo od mene pričakovali da bom super sestra, super hči, super vse. Jaz pa to nisem bila, bila sem uporniška in nisem se jim dala, saj me niso videli, ne zares. Zanje sem bila samo težka hči, vse drugo od moje mlajše, krasne sestre, v kateri so končno našli tisto kar so iskali- podložno pridno hčerkico.
ne verjamem tvoji zgodbi o izključno grozni sestri in dobrih in ljubečih starših. tu nekaj zelo smrdi.
Hmmm… daj ti malo to bolj podrobno razloži. Zakaj že je naredila sceno na pogrebu babice in kakšne oporoke izpodbija? Mogoče tisto, ko so vse babičino premoženje zapisali tebi? Z izročilno ali darilno pogodbo? S pogodbo o dosmrtnem preživljanju? Itak da lažeš, da se kar kadi. Ona je ostala brez vsega, ti si vse pobasala in zdaj ji naprej mečeš še to, da potuje. Itak a ima razlog, da vas vse po spisku skensla. Mama pa naj kar joka, že ve zakaj.
Si pa nekateri tukaj daste dela z neumnostmi. Kot je že nekdo povedal. Eni nimajo obstanka nikjer, drugim je še sprehod do domačega WC-ja napor.
Poznam človeka, ki trdi, da je prekrižaril ves svet pa bolj pritlehne, omejene, nerazgledane in nasploh neprijetne osebe ne poznam.
Poznam invalida, ki niti ni mogel potovati, niti ni pogrešal potovanj. Osebnost ob kateri celo bebci utihnejo, pa ne zaradi njegove invalidnosti.
Sam pravi, da je in da še pogosto potuje daleč zelo daleč.
Hmmm… daj ti malo to bolj podrobno razloži. Zakaj že je naredila sceno na pogrebu babice in kakšne oporoke izpodbija? Mogoče tisto, ko so vse babičino premoženje zapisali tebi? Z izročilno ali darilno pogodbo? S pogodbo o dosmrtnem preživljanju? Itak da lažeš, da se kar kadi. Ona je ostala brez vsega, ti si vse pobasala in zdaj ji naprej mečeš še to, da potuje. Itak a ima razlog, da vas vse po spisku skensla. Mama pa naj kar joka, že ve zakaj.
[/quote]
Babica je vso imetje zapustila mojemu bratu invalidu, ki je varovanec ZDVU Dornava, to je bila njena želja. Vsi smo se strinjali, ona je poskušala na sodišču, nič dosegla. Po očetu je pa vse dobila mama, jaz sem se odpovedala v mamino korist ona pa ne, mamo izsiljuje z odplačilom, ali pa bo predlagala prodajo domačije.
Nima nič, računa na mamimo smrt.
Ja mi pa oporeka parcelo, ki sem jo dobila od druge babice in starega ata in tam imamo sedaj hišo in jima pomagamo, sta pa že čez 90 oba.
Babica je vso imetje zapustila mojemu bratu invalidu, ki je varovanec ZDVU Dornava, to je bila njena želja. Vsi smo se strinjali, ona je poskušala na sodišču, nič dosegla. Po očetu je pa vse dobila mama, jaz sem se odpovedala v mamino korist ona pa ne, mamo izsiljuje z odplačilom, ali pa bo predlagala prodajo domačije.
Nima nič, računa na mamimo smrt.
Ja mi pa oporeka parcelo, ki sem jo dobila od druge babice in starega ata in tam imamo sedaj hišo in jima pomagamo, sta pa že čez 90 oba.
[/quote]
Ja no, praviš, da nima nič, ti si pa dobila od nekih drugih babic, obenem ji pa pod nos mečeš, da se noče odpovedovati tistemu, kar ji zakonsko pripada, to pa “izsiljuje”. S polno ritjo ti je enostavno srat.
Ja no, praviš, da nima nič, ti si pa dobila od nekih drugih babic, obenem ji pa pod nos mečeš, da se noče odpovedovati tistemu, kar ji zakonsko pripada, to pa “izsiljuje”. S polno ritjo ti je enostavno srat.
[/quote]
Ja dobila parcelo od babice in starega ata in za njiju skrbim. Rit sem si napolnila sama oz, z možem, in ne stegujem rok po nečem, kar je lastnik namenil nekomu drugemu in ne meni.