Verjemi, ni tako enostavno, kot želiš prikazati.Potrebno je poslušanje, razumevanje, podpora, izboljšanje delovnih pogojev, plačila, odnosov….

O ja ta haložanka  vedno ponizuje pridne delovne roke delavca in se povzdiguje nad njimi.

Sama se je raje priklopila na moža, kot vzdržala delovni tempo, za svoj denar. Da bi se borila, da se stanje izboljša, o to pa ne. Pobrala je šila in kopita. Vemo kako se takim reče.

Nekaj je spet tu čudnega. Včeraj je bil o izgorelosti prispevek na tv in kot je videt spet “izgorevajo” samo ženske. In to ženske iz lahkoživih in jebiveterskih poklicev, ki niso neka nuja za obstoj družbe in ne doprinašajo kaj bistveno koristnega. Tako da bi bilo pravo resnico potrebno iskat malo drugače, kot se jo.

Kako se jim reče?

Zakaj bi se pa ona morala boriti?

Če sta z možem odločila, da se priklopi  nanj, ne vem kaj to tebe briga, si ji morda fauš?

Namesto da bi se o izgorelosti govorilo tam kjer ta resnično je, se spet zlorablja za promocijo samskih trideset, štiredestletnih jebiveterskih lahkoživk…..mislim, čisto povsod hočejo bit v ospredju, a niti ene koristi nikjer od njih.

Haložanka, ti si očitno ena od forumskih Marij Antonjet: “Če nimajo kruha, naj pa jejo potico”, oziroma po domače, lahko je s polno ritjo srat. Kakšno izbiro imajo ljudje nad 50, ki živijo v odročnih krajih, kjer ni izbire za delo? Samohranilke, ki spravljajo gor otroke? Vsi tisti, ki nimajo premožnih staršev, moža ali tete iz Kanade?

Jaz dam Haložanki prav. Pri nas izgorevajo nesposobni in neorganizirani in res so to večinoma ženske.

Popolnoma isto izbiro imajo kot Haložanka, le da so bolj neodločni in slabše finančno stoječi, kar so spet sami krivi.

Izgorelost po navadi trofne pridne in  ne lenuhe. Vzrok za to, pa je, ker “si nadevaš več kot lahko poješ”. S tem delaš čedalje več, produktivnost pa ti pada.

Tudi haložanka nima prav, enako kot me ne prepričajo te “izgorele samske pomembnice”. Haložanka direktno pove, da podpira nekaj, česar ne bi smelo bit. Že tako se vse bolj odmikamo od bistva življenja. Si res zelim tako daleč kot so v Južni koreji, na Japonskem in še marsikje po svetu? Vsak si naj pogleda ta dokumentarec in se zamisli ali je to res smisel zivljenja?

Kar sem prebrala lahko recem, da v tej debati seka ven veliko egoizma. Pa ne tistega zdravega, ko poskrbis zase, ampak v smislu, kaj mi je mar za vse ostale, samo, da je meni dobro.

Se pa vsekakor strinjam, da v kolikor je v sluzbi neznosno, je samo ena resitev. It in poskrbet zase, ker sicer bos na koncu nastradal in seveda nobenega ne bo to ravno pretreslo. Borit se proti ljudem na visokih polozajih, je obsojeno na neuspeh.

Je pa seveda za nekoga to relativno lahko narest, ker ima tudi brez sluzbe zagotovljeno varnost. Vecina pa je nima.

Kar sem jaz videla, so pa res vecinoma izgorevali bolj sposobni, ki verjetno res nimajo postimanih nekih stvari kako dojemajo sebe.

.Nehi se delat glupega, ker nisi.

Tuki gor…je uros drcic..fejst decko..pojd pa si preber..kako je izgorel..kako pobral itd..

Moski bolj skrivajo njih je sram teh obcutkov bolj kot zenske.

Ti pa poskus, da ne bos zacel spet zalit, drugac te pridem po nagi riti, s tvojo sibo, ki jo imas za zenske pristimano.

Halozanka svaka cast , da si spoznala, prav cas, da je treba nehat se gnat.

Ampak moras pa vsaj mal priznat, da vse ne morejo, ker nimajo tako urejen, kot ti.

Jaz se zmeri recem, da je od primera do primera drugace..

Razn, ce me prepricas, da ne drzi…

Pa ne se kregat..zakaj se zmer zenske kacimo no..

že recimo to, da mediji samo še strašijo in negativo sejejo, je razlog, da se ljudje ne počutijo varne in si prizadevajo preveč

kdor je v stalnem strahu, se sposkuša z delom (tako so nas učili) zaščititi, v smislu, kakor si boš postlal, tako boš spal

tudi to je en vidik. izgorelost je družbeni problem, ustvaril ga je kapitalizem, stopnjuje ga neoliberalizem

Imašpopolnoma prav. Izkoristi te lahko samo tisti, ki mu to pustiš. Mislila sem, da sem neprogrešljiva, da kot edini računovodja manšega podjetja nimam dopusta, bolniške. 20 let sem garala, potem je prišel rak, kemo, na začetku sem še delala potem pa ne več.  Bolj me je skrbelo za službo kot za zdravje. Ko sem se vrnila, so bile spremembe, mlada delovna moč je zmogla moje delo brez posebnih naporov, kar me je jezilo. Šef mi je dejanko dal potporo, jaz sem jo videla kot konkurenco. Prišlo je do sporov in šef se je odločil, da ostane mlada moč jaz pa grem.  Užaloščena in s pobitim ponosom sem šla, iskala delo v mojem fahu, ampak ga nisem našla, spoznala sem, da temu delu niti nisem več kos, programi, predpisi spremembe…po poskusnem delu se niso odločili zame. Tako sem pristala kot prodajalka, na začetku sem se tega sramovala, danes pa vidim, da je to bila moja druga šansa, delam rada, delo obvladam in vse ostalo je OK, ja bila sem izgoreta, pa tega nisem takrat videla, niti nisem videla, da moje delo več ne dosega standardov, ki bi jih moglo, ampak sem bila prepričana, da je vse BP.

Težko se je soočiti s svojo nesposobnostjo, si jo priznati in se zadovoljiti s manj, ampak za zdravje gre.

Odgovor avtorici na izvorni post, ki ga ni citiralo.

Pocasi črko po črko in poveži v besedo. Ne moremo te na monu učit osnovnega branja.

Sistem se bo moral zresetirat, najverjetneje z vojno, druge ni. In potem se znova postavi osnovno bistvo življenja in smisel življenja. Ta zagotovo ni v tem, da ziviš zato kako bi se čim bolj dokazoval v predanosti delu in živel zgolj zato, da lahko delaš.