Kaj mi sploh preostane?
To si zelo dobro napisala.
Le nekaj ne vemo, kaj počne tvoj mož, kar ti ne veš.
Ko je v službi.
Nekaj ti bom povedala.
Oh in sploh družine.
Poročen moški, je mene samsko vabil na, seks v času službe. Ne bi mu bilo težko izginiti dve urce prej iz službe.Doma popolni možje in očetje.
Ja tako to gre. Nisem mu dala priložnosti. Delo je delo.
Zdaj je užaljen do neba.
Samo flancanje o tem, kako mora moški bit z otrokom in kako je pozabil na svoje dolžnosti kot foter, pa Bla Bla…
Kaj je sploh kdo prebral, da je odprl s.p.?
In namesto da bi ga žena podpirala, je zanjo postal zadnji drek.
Lahko je bit pameten. Sploh vam, ki hodite v službo od ure do ure, dobite plačo, greste na bolniško ko vam je, imate urnik in točno veste kdaj boste doma.
Jaz bi verjetno tudi bila isto pametna, če ne bi sama bila sp-ovec, ki ve, da se je potrebno jeb..e..no potrudit, da uspeš. In ja. Zaradi tega včasih trpi tudi družina ampak ludi božji…kater otrok je preživel samo od starševske ljubezni? Naj grem na socialno, da bom lahko 24 ur z otrokom?
Ne. Raje delam kot osl, delam zase, delam za njihovo prihodnost.
Vi pa se še naprej slepite, da je edino dobro za otroka samo in izključno imeti oba starša 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} vedno na voljo 24/7,vse dni v letu.
Tale sp mu je lahko za izgovor, če prinese domov mesečno vsaj 2k čistega.
Koliko poznam novodobne spje pokrijejo prispevke, plačajo kakšno položnico, živijo od ženine plače, oni pa lepo lagano zjutraj kafu in rač, potem gredo počasi na malico, potem spet kava računalnik potem je ura 3, ko bi morali iti po otroke v vrtec (itak 80{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} očetov koristi še skrajšan delavnik, da ne rabi plačevat prispevkov 6 let in potem vsakih 5 let naštancajo enega otroka) pa se tip privleče do 16:00 v vrtec po otroke, potem jih pripelje domov in se ob 16:30 spomni, da on ima pa toooooooliiiiikoooooo v delavnici še za naredit, da res ne more bit z družino sedaj.
Komot pristanem na Desijeve ideje, pod pogojem, da mož pokrije vse stroške in mi vsak mesec na TRR nakaže 1500 dokler se otroci šolajo oz po šolanju dokler si ne najdem ustrezne zapositve ter napiše nepremičnino izključno na mene in otroke. Dokler pa je v Sloveniji realnost, da družina ne preživi, če nima 2eh plač pa prosim lepo – jaz delam 9 ur v službi in ne mislim potem doma se še prtergat, ker se je gospod spomnil ravno sedaj špilat nekiga svobodnjaka.
Ti dam eno idejo: danes, ko bo tvoj moz pil vodo, se postavi tako, da ga boš videla od spredaj, malo s strani. Nato pa ga brez priprav naslovi z imenom: npr. Franci, si srečen? Tvoj glas naj bo sproščen, malce zapeljiv.
Opazuj. Se mu bo zaletelo? Bo stopil korak nazaj? Bo njegov obraz zaprepaden? Bo trajalo več kot 8 sekund, da spregovori? Bo rekel morda nekaj v stilu: Kaj ti pa je? Zakaj me to sprašuješ? Bo izkazoval nelagodje?
Ne rabiš mi odgovarjati. Zgolj kot ideja, da boš vedela, kako postopati tudi v bodoče, da bo vajin odnos še naprej trden in si bosta še vedno v oporo.
Ah daj no. A zdej ko tip dela mora biti pa ženska kar zadovoljna z vsem???
S.P. Si je človek sam izbral in kje piše, da je na račun tega lahko slab oče in slab mož? Veš koliko žensk ima s.p. pa to ni nobeno opravičilo da je slaba mama. Dajte no, ženske zresnite se in nehajte crkljat svoje moške. In zakaj nebi on pazil svojega otroka? Kakšno bi sploh bilo lahko primerno opravičilo za to? V mojem pogledu ga ni! Glede vzorcev, ki jih bo otrok pobral v otroštvu, je definitivno eden izmed njih, da moški ne merkajo otrok. Saj ga je tudi on prinesel s seboj. Mislim da morata najprej na zakonsko terapijo, potem, če ne pomaga pa v ločitev, kjer zahtevaš za skrbništvo samo 1 dan na teden. Mogoče se mu takrat posveti. Če se začne obnašati mu dovoliš da ima otroka več časa, če je ves čas pri tašči pa ne.
Da malo updatam zadevo. Danes je praznik, pričakovala sem, da bomo vsaj danes kaj skupaj. Ne, on spet dela. Pravi, da ima zdaj guzvo. Ja, vem, da jo ima. Pa vseeno je v ponedeljek od 6 do 8 in v sredo od 7 do 9 bil na košarki. Če je res tako v guzvi, bi ta trening kamot izpustil, delal, in bi danes lahko bil vsaj polovico dneva z nama. Pa v soboto gre na fantovščino, bohnedaj da jo izpusti.
Avtorica (Ribabiba), moje mnenje je, da poslušaj sebe. Jaz upam in verjamem, da si sama pri sebi dovolj odkrita, kadar postavljaš tovrstna vprašanja na teh forumih, ker kot vidiš, te vsi želijo napadati z nekimi izjavami kot so: “V resnici je pa ona takšna in nam ni povedala vsega po resnici.. mož je čist ok bla bla bla bla”. Bolje bi bilo, da bi ljudje odgovarjali na podlagi tega kar so slišali, kot pa da predpostavljajo nekaj…naj raje vprašajo, predno si namislijo “kako je”.
Ali boš naredila spisek “plusov in minusov” in se na podlagi tega odločila, je povsem vseeno. Važno je, da boš na koncu srečna z odločitvijo. Vsi ti, ki se s tabo ne strinjajo imajo drugačne vrednote in vsi tisti, ki se s tabo strinjajo imajo podobne vrednote kot ti. Enostavno tako preprosto je. Ljudje smo si pač različni in skozi življenje nam postanejo ene in druge stvari bolj/manj pomembne. Mogoče se je partneru povsem svet spremenil in mu je delo pomembno, glede na to da je šel na SP. Kot si omenila, je prisotna tudi slika samopodobe, ki pravi da “je prepameten, da bi delal za druge”. Enostavno nisi ti z otrokom na njegovi lestvici vrednot tako visoko, kot so očitno druge stvari katerim daje pozornost in prioriteto. Ja, tako preprosto je.
Rešitev je ogromno, vprašanje je za katero se boš odločila in se je tudi držala. Poznam primer, kjer je ženska s tremi otroki zapustila moža in našla drugega fanta, ki je sprejel to družino in se imajo sedaj super. Pa je prejšnji mož zaslužil več in je šla na “slabše”, če se želimo izraziti po socialnih standardih, ampak ji je bolj pomembno to, da se lahko druži s partnerjem in ima občutek kot da v življenju dejansko sodeluje z nekom in ni sama v vsem.
Je pa potrebno razumeti, da bo v času razhajanja potem prisotnih en kup obligacij, od ločitve, do delitve premoženja ipd.. vse to je pač potrebno tudi v račun vzet in it skozi. To sploh ni slaba stvar, je pa pač nujno zlo. Kaj si bodo drugi mislili, je zopet vseeno. Kaj si jaz mislim je vseeno in kaj si mislijo vsi ti, ki so ti odgovorili je vseeno. Dokler si zadovoljna z odločitvijo, ti nima kaj bit.
Ponavadi je vedno pogovor na mestu, da poskusiš partnerju pojasnit kaj ti ni všeč in izhajaš iz tega, ampak kot si napisala, si to že večkrat poskusila. Enostavno pojdi po tej poti naprej, dokler ne boš ugotovila, da “sedaj pa nimam kaj več” oz. da si vse poskusila, potem se pač odločiš recimo za ločitev. Verjemi, da boš sigurno marsikaj slišala od svojega partnerja, da kaj mu nisi rekla ipd.. to definitivno lahko pričakuješ kakšno vrsto obrambe ali drugih izjav, da zakaj on meni, da ti delaš narobe. Ne, sama pri sebi moraš razčistiti in po vseh poskusih it naprej. Ljudje radi manipulirajo in se zna zgoditi, da bo pa malce bolj pozoren po tem, ko boš rekla za ločitev.. vendar pazi, ker to je lahko le past in boš po parih tednih zopet v istem hudičevem krogu. NI preprosto, vendar se je vredno boriti.
Srečno!
Na njegovo delo zelo težko verjetno, je pa vse možno ja. Tudi jaz se verjetno v službi vlačim okrog z drugimi, ker je pač nemogoče, da bi se par imel rad, spoštoval en drugega in rad preživljal čas s svojo družino.
Res žalostno, da vrednote več ne pomenijo nič in da ste vsi tako hudo nesrečni, da ne verjamete v srečne zakone.
Ti dam eno idejo: danes, ko bo tvoj moz pil vodo, se postavi tako, da ga boš videla od spredaj, malo s strani. Nato pa ga brez priprav naslovi z imenom: npr. Franci, si srečen? Tvoj glas naj bo sproščen, malce zapeljiv.
Opazuj. Se mu bo zaletelo? Bo stopil korak nazaj? Bo njegov obraz zaprepaden? Bo trajalo več kot 8 sekund, da spregovori? Bo rekel morda nekaj v stilu: Kaj ti pa je? Zakaj me to sprašuješ? Bo izkazoval nelagodje?
Ne rabiš mi odgovarjati. Zgolj kot ideja, da boš vedela, kako postopati tudi v bodoče, da bo vajin odnos še naprej trden in si bosta še vedno v oporo.
[/quote]
Pa ti bom odgovorila. Moj mož je srečen, vsaj večino časa. Enako velja zame. Ne pomeni, da je vse pravljično 356 dni v letu, imava ljubezen, spoštovanje, strast in jezo že vseh 15 let.
Še vedno mi nisi odgovoril na moje vprašanje.
Ti bom pa še eno zastavila. Je tvoja žena srečna? Ko cel dan skače za vsemi, zvečer vsa utrujena mira še seksati s teboj, da bo le mož srečen. Si jo ti kdaj pred spanjem vprašal, če je srečna?
Midva z možem se trudiva osrečevati en drugega, po tvoje pa ima pravico do sreče samo moški?
Ni si ga takega IZBRALA. Verjetno je to taktiko vpeljal “po” tem ko je rodila, ker je bilo zanj vse skupaj preveč. Večina moških ne zdrži te odgovornosti in načina življenja, zato bežijo…v delo ali druge odvisnosti.
Avtorica. Možnosti je seveda veliko, a svetujem, da dobro premisliš kaj si želiš v prihodnosti za otroka. Kaj je dejansko najbolje. Jaz menim, da si trenutno v najboljšem položaju. Ok, ti manjka ljubezen, nežnost,…tudi to je pomembno, a glej na zadevo celostno in si piši pluse in minuse. Tako boš vedela na čem si in ugotovila kje bi lahko stvari izboljšala. Otroci hitro zrastejo, ti pa v tej situaciji lahko največ potegneš iz vsega skupaj. Če se tašča tako rada ukvarja z njima (možem in otrokom) ji to kar prepusti, ti se pa ta čas posveti sebi in svojim ciljem. Spočij si. Tako boš bolj trezno razmišljala in se bolje odločila.
Če bi bila ločena, bi krajšo potegnila že tu, ker ne bi imela več nadzora nad ničemer. Ne koliko boš z otrokom, ne koliko bo ona. Pod prste bi ti gledali skozi in te za vsako prerekanje prijavili in nagajali. Tašče so sposobne še česa hujšega, verjemi. Denar in streho nad glavo imaš, naj še kupijo otroku vse kar potrebuje, ti pa šparaj zase in tisto kar tebe veseli. Alimentacije 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ne plačujejo, pa še tisti ki jih, ves čas izsiljujejo in komandirajo kako jo boš porabila ipd. Pa da ne misliš, da te bo kdo drug kar jutri sprejel z odprtimi rokami skupaj z otrokom in ti nudil vso ljubezen in nežnost, ki jo pogrešaš. Ni teh junakov. Nekatere si šele z novimi partnerji tako zakomplicirajo življenje, da postane ena prava telenovela! Že najemniško stanovanje je danes težko dobiti kot samohranilka! Kam boš šla? K staršem? Ena plača ne pokrije vseh stroškov za 2 v teh časih..
Glej sebe in svojega otroka, da bo vama lepo in vama nič ne bo manjkalo, z leti pa boš videla kako in kaj. Lahko se spremeni, lahko se ne. A nikar ne hiti z odločitvami. Verjemi, da ti je tako še najboljše.
Če te ne tepe, če te kljub vsemu spoštuje, skrbi za vaju in ti razen ljubezni nič ne manjka, je to že veliko. Niso vse zveze kot iz pravljic, zelo malo je pravih ljubezni, res lepih in kvalitetnih partnerstev, ne zamujaš ničesar. Če se pa zgodi, vmes najdeš kakšno boljšo možnost zase in otroka, nekoga, ki te bo resnično imel rad v kompletu z vsem, kar otrok prinese, še vedno lahko greš.
Vso srečo.
[/quote]
Problem je v tem, da vidva nista vec par. Ne čutiš, da te želi, da te potrebuje, da mu je s tabo lepo. Če bi to stimalo, bi rešila tudi ostale probleme bolj z lahkoto. Tu je sedaj vprašanje, ali boš zmogla v takem vzdušju vztrajati.
Tudi jaz se trudim v podobnem, s tem, da je moj mož doma po službi. Ampak raje kot da bi se družil z nami, šel n sprehod zraven, naredil kaj veselja, gleda v telefon ali tv, nič druzabnega življenja. Je spoštljiv, če ga kaj prosim naredi. Ampak me vseeno razzira. Kaksen zgled ima sin, ze vidim. Prihaja v puberteto in kot bi videla pomanjsano sliko moza… Saj se trudim, da bi naredila dobro vzdušje, ampak v sebi sem ze popolnoma izzeta in nimam opore nikjer. Res je težko. Razmisljala sem, da grem stran, ampak ne vem ali je huje razdreti druzino ali v sebi gniti.. Bom poskusila vztrajati vsaj do faksa otrok. Saj me ne tepe, ni nespostljiv, po eni strani je odgovoren. Ampak čustva, povezanosti, komunikacije pa ni nobene. Ničesar, da ti duša poleti. 🙁 Avtorica, vse dobro ti želim!
Pa ti bom odgovorila. Moj mož je srečen, vsaj večino časa. Enako velja zame. Ne pomeni, da je vse pravljično 356 dni v letu, imava ljubezen, spoštovanje, strast in jezo že vseh 15 let.
Še vedno mi nisi odgovoril na moje vprašanje.
Ti bom pa še eno zastavila. Je tvoja žena srečna? Ko cel dan skače za vsemi, zvečer vsa utrujena mira še seksati s teboj, da bo le mož srečen. Si jo ti kdaj pred spanjem vprašal, če je srečna?
Midva z možem se trudiva osrečevati en drugega, po tvoje pa ima pravico do sreče samo moški?
[/quote]
Nisem opazil, da bi kaj spraševala. Naj mi bo oproščeno. Če se je tvoje vprašanje nanašalo na premozenjsko/sktivnostno področje, potem je res moja napaka, ker sem vprašanja razumel kot retorična.
Moz moje zene rad poseda na kavču s knjigo v rokah. Finančno/materialno poskrbi za to, da je dovolj vsega za vse. Do zene je ljubeč in spoštljiv. Ona ve, da se lahko zanese nanj.
Ona je srečna in to srečo deli z ostalimi. Preprosto izzareva. Hitro se opazi nek ponos, dostojanstvo. Zivi zivljenje in je hvalezna, da more ziveti svoje sanje. Do moza je nezna in spoštljiva, predstavlja ji stabilno oporo, vir uzitka in pragmatično vrednost udobja, ki bi ga sama tezko dosegla. Glede na to, da sta eden drugemu v uzitek, je tudi njun vsakdan prezet z erotiko, hrepenjenji, dotiki in sem ter tja tudi ljubljenjem.
Njun odnos se prenaša tudi na otroke, ki izzarevajo umirjenost in dostojanstvo. Poznajo koncepte drugačnossti in so tozadevno uvidevni in razgledani. Stene po stanovanju so mozaik otroških slik, na katerih je upodobljena hiša, drevo, otroci ter kraljica in kralj. Tako ju dojemajo.
Upam, da je zadoščeno tvoji radovednosti. Za nadaljnjo debato pa le na dan z vprašanji.
Jaz pa bom povedala tako. Moj bivši je bil še hujši, poleg da sem pokrivala stroške s. p. ja, je še pil in me udaril.
Sem se ločila.
Sem mirna, imam navidezno vse niti/ odločitve v svojih rokah. Ampak izčrpana. Delam še zvečer, otroke razvažam, kuham, vsega še več kot prej, ker sedaj še sama kosim travo, obrezujemo drevje, pleskam. Denarja je več, a hkrati manj, ker otroci rastejo grejo na izmenjave v tujino, študentska stanovanja, ipd.
Če ne pije, se drogira, te zlorablja, vara oz. če samo ne pomaga se nikar ne loči. V takem zakonu je možnosti ogromno. Odkrit pogovor, gradnja odnosa, sklepanje kompromisov, vodeno svetovanje. S potrpe] ljivostjo, posluhom se da marsikaj rešit. Ker oprosti biti sama z otrokom, službo, popolnoma vsem gospodinjstvom, vzdrževanjem, brez skupne kavice, pogovora, seksa naslednjih 15 let je zelo težko.
Meni sicer ni žal, ampak pri 45 sem kot 60 letnica fizično, psihično, mentalno.
Tudi sama sem po tehtnem razmisleku prišla do sklepa, da je boljse, da ostaneva skupaj, vsaj dokler otrok ne gre v srednjo šolo. Ni nasilja, ni alkohola, gre zgolj za to, da on vidi samo delo, ko ga pa prosim, da bi bil kaj časa z nama (med vikendi, pozno zvečer) ima pa 1001 izgovor, kaj vse mora postoriti. Če se ločiva, otroka ne bom videla za božič, morda za nl, vsak drugi vikend… To bi mi bilo 1000x težje. Partner bi se odselil k staršem, tam bi njegova mama skrbela za oba. Tudi moj otrok bi bil večino časa z njo in ne z očetom, jaz pa polovico njegovega življenja ne bi vedela, kaj počne in kakšne stvari mu govori. Ker v glavi nima čisto vse poštimano. To pa tako vedo vsi, njegovi in naši.
Nisem opazil, da bi kaj spraševala. Naj mi bo oproščeno. Če se je tvoje vprašanje nanašalo na premozenjsko/sktivnostno področje, potem je res moja napaka, ker sem vprašanja razumel kot retorična.
Moz moje zene rad poseda na kavču s knjigo v rokah. Finančno/materialno poskrbi za to, da je dovolj vsega za vse. Do zene je ljubeč in spoštljiv. Ona ve, da se lahko zanese nanj.
Ona je srečna in to srečo deli z ostalimi. Preprosto izzareva. Hitro se opazi nek ponos, dostojanstvo. Zivi zivljenje in je hvalezna, da more ziveti svoje sanje. Do moza je nezna in spoštljiva, predstavlja ji stabilno oporo, vir uzitka in pragmatično vrednost udobja, ki bi ga sama tezko dosegla. Glede na to, da sta eden drugemu v uzitek, je tudi njun vsakdan prezet z erotiko, hrepenjenji, dotiki in sem ter tja tudi ljubljenjem.
Njun odnos se prenaša tudi na otroke, ki izzarevajo umirjenost in dostojanstvo. Poznajo koncepte drugačnossti in so tozadevno uvidevni in razgledani. Stene po stanovanju so mozaik otroških slik, na katerih je upodobljena hiša, drevo, otroci ter kraljica in kralj. Tako ju dojemajo.
Upam, da je zadoščeno tvoji radovednosti. Za nadaljnjo debato pa le na dan z vprašanji.
[/quote]
Vprašala sem te ali meniš, da ima pravico do sreče samo moški? Verjemi mi, da NOBENA ženska ni srečna, če mora zraven službe sama skrbeti za dom in otroke. Ker je izžeta, ker ji primanjkuje časa. Lahko to razumeš? Drugo je, če je ženska doma. Pa še takrat si mora najti kak hobi, da je lahko srečna. Samo ob skrbi za dom in družino ni nobena srečna, ker ta rutina dolgoročno ubija. Tako da če misliš, da je tvoja žena srečna, ko ti kuha in pospravlja za teboj, medtem ko ti “bereš” oz. visiš na monu, se motiš.
Vprašala sem te ali meniš, da ima pravico do sreče samo moški? Verjemi mi, da NOBENA ženska ni srečna, če mora zraven službe sama skrbeti za dom in otroke. Ker je izžeta, ker ji primanjkuje časa. Lahko to razumeš? Drugo je, če je ženska doma. Pa še takrat si mora najti kak hobi, da je lahko srečna. Samo ob skrbi za dom in družino ni nobena srečna, ker ta rutina dolgoročno ubija. Tako da če misliš, da je tvoja žena srečna, ko ti kuha in pospravlja za teboj, medtem ko ti “bereš” oz. visiš na monu, se motiš.
[/quote]
Občutek me daje, da zamenjuješ srečo z (ne-)všečnostjo in zamenjuješ kavzalne zveze. Torej: ker sem/je srečna, mi/ji je veliko lazje postoriti tudi manj všečne reči, saj srečen posameznik, ne glede na spol, lazje osmisli svoja vedenja in/ali ravnanja.
Nisem opazil, da bi kaj spraševala. Naj mi bo oproščeno. Če se je tvoje vprašanje nanašalo na premozenjsko/sktivnostno področje, potem je res moja napaka, ker sem vprašanja razumel kot retorična.
Moz moje zene rad poseda na kavču s knjigo v rokah. Finančno/materialno poskrbi za to, da je dovolj vsega za vse. Do zene je ljubeč in spoštljiv. Ona ve, da se lahko zanese nanj.
Ona je srečna in to srečo deli z ostalimi. Preprosto izzareva. Hitro se opazi nek ponos, dostojanstvo. Zivi zivljenje in je hvalezna, da more ziveti svoje sanje. Do moza je nezna in spoštljiva, predstavlja ji stabilno oporo, vir uzitka in pragmatično vrednost udobja, ki bi ga sama tezko dosegla. Glede na to, da sta eden drugemu v uzitek, je tudi njun vsakdan prezet z erotiko, hrepenjenji, dotiki in sem ter tja tudi ljubljenjem.
Njun odnos se prenaša tudi na otroke, ki izzarevajo umirjenost in dostojanstvo. Poznajo koncepte drugačnossti in so tozadevno uvidevni in razgledani. Stene po stanovanju so mozaik otroških slik, na katerih je upodobljena hiša, drevo, otroci ter kraljica in kralj. Tako ju dojemajo.
Upam, da je zadoščeno tvoji radovednosti. Za nadaljnjo debato pa le na dan z vprašanji.
[/quote]
Če pa to ni propaganda na ravni kitajske ali severnokorejske, za umret od smeha, sploh ta del:
Stene po stanovanju so mozaik otroških slik, na katerih je upodobljena hiša, drevo, otroci ter kraljica in kralj. Tako ju dojemajo.
Lepo te prosim, kralj in kraljica, ha ha. In še tvoj komentar – tako JU dojemajo. Kao oni, ti pišeš o sebi in ženi kot o njih, da je ja videti bolj objektivno. Kaj pa ti veš, kako te – vaju dojemajo? Zdaj, možnosti so trije: si kar nekaj izmišljuješ ali vama hočejo otroci ustreči celo takrat, ko rišejo in ustvarjajo po svoje, ker vse je podrejeno projektu idilične slike skupne sreče in se tega zavedajo ali imajo povsem sprane možgane, počnejo isto, samo da jim je konstantno ugajanje drugim že postalo avtomatsko in se ga niti ne zavedajo. Kastrirani projektni otroci?
Mamo pa atija nehajo otroci risati zelo zgodaj. Zadovoljen in srečen otrok se ukvarja s tistim, kar njega zanima in riše druge stvari, tudi take, ki morda niso po okusu, željah staršev. Ravno zato ker ima doma, kar potrebuje, vključno s svobodo, da lahko ustvarja kar in kakor želi.
Osamljeni kralj, ki v ruševinah fantazira o lepih časih po njegovih kriterijih. Bo prej to.
Če pa to ni propaganda na ravni kitajske ali severnokorejske, za umret od smeha, sploh ta del:
Stene po stanovanju so mozaik otroških slik, na katerih je upodobljena hiša, drevo, otroci ter kraljica in kralj. Tako ju dojemajo.
Lepo te prosim, kralj in kraljica, ha ha. In še tvoj komentar – tako JU dojemajo. Kao oni, ti pišeš o sebi in ženi kot o njih, da je ja videti bolj objektivno. Kaj pa ti veš, kako te – vaju dojemajo? Zdaj, možnosti so trije: si kar nekaj izmišljuješ ali vama hočejo otroci ustreči celo takrat, ko rišejo in ustvarjajo po svoje, ker vse je podrejeno projektu idilične slike skupne sreče in se tega zavedajo ali imajo povsem sprane možgane, počnejo isto, samo da jim je konstantno ugajanje drugim že postalo avtomatsko in se ga niti ne zavedajo. Kastrirani projektni otroci?
Mamo pa atija nehajo otroci risati zelo zgodaj. Zadovoljen in srečen otrok se ukvarja s tistim, kar njega zanima in riše druge stvari, tudi take, ki morda niso po okusu, željah staršev. Ravno zato ker ima doma, kar potrebuje, vključno s svobodo, da lahko ustvarja kar in kakor želi.
Osamljeni kralj, ki v ruševinah fantazira o lepih časih po njegovih kriterijih. Bo prej to.
[/quote]
No, ne vem, kako je pri vas, a glede na napisano sklepam, da si zelite, da bi bilo drugace. Pri nas velja, da se izrazamo na razlicne nacine. In kot receno, je likovno izrazanje eden od nacinov. Desetletnica tako se vedno rada slika v tehniki akril na platno in ji gre kar dobro od rok. A kot receno, po nasih zidovih visijo predvsem izdelki nasih otrok, pa najsi bo to od stiriletnice, osemletnice ali desetletnice. Nekaj nevtralnih kotickov stanovanja na ogled:
[attachment=0]2020-06-28_10h12_55.png[/attachment]
Ah no.
Ko rečem, da so ti sodobni očki copatki, me vsi napadajo, da sem stara šola, da ima ženska pravice, da je enakopravna.
Kar je sicer vse res, ampak…od ljubezni se ne da živet. To vsi vemo. In vsi tu na forumu imamo različne zgodbe, poglede…mi pa gre na bruhanje, ko poslušam te novodobne mamice, ki jim očki vse postorijo doma, se ponoči zbujajo, da se novopečena mamica lahko naspi, on pa zjutraj na šiht, perejo, likajo, pospravljajo. In medtem ko je on v službi, se opecanijo, nalakirajo in na sprehod z najdražjim vozičkom…ko pride mož domov, pa vse zagrenjen, utrujene.
To je postala moderna mamica.
Nobeni ni lahko, tudi meni ni bilo. Ampak materinstvo ni knjiga,ki jih tako rade berete, namesto da bi živele svoje življenje. Pa knjige o spanju, pa o tem kako imeti čim pametnejšega otroka, s čim ga hranit, kako ga držat, kako se z njim ukvarjat, kaj z njim delat…same sploh niso več sposobne kaj doumet po svoje.
Res ste si boge. In bog ne daj, da si dedc umisli novo službo, preveč dela in da morate več kot 8 ur biti same z otrokom. Uf. To pa je preveč. Kar hitro edina postane dvojina, se je treba kar takoj ločit in dedcu pokazat kdo v resnici nosi hlače pr bajti.
In potem grete same v službo, krivda, veselje…vse delam, za vse sem sama, služba, otrok, dedc pa za en drek.
Možnosti je več. Mogoče se z dodatnim delom ne izogiba otroku, mogoče se vam. Ker ste godzile. Lahko da so si zaradi vsakodnevnega rjovenja našli ljubice…še najlepša od vseh pa je možnost, da hoče poskrbet za otrokovo prihodnost. Ampak to pa ne gre ne? Tistih 5 ur na dan, ko ste same z otrokom je prenapornih, mora bit dedc zraven. Ker je luzer če ni. Raje bi jedle juhe iz vrečke, samo da bi mož bil cele dneve z vami, vas božal in merkal otroka.
Tak je. Imam 2 že večja otroka (še ne polnoletna). Mož resda ni menjaval plenic, se ni zbujal ponoči, ni pral, likal, kuhal kosila, še na wc sem si otroka nosila, da sem lahko v miru opravila svoje. Ampak glej ga zlomka. Ni mi bilo težko. In sedaj po vseh teh letih lahko rečem samo, da se je splačalo. Splačalo biti tista prva leta sama za vse.
Če bi se z njim kdaj pogovarjala, bi ti mogoče mož povedal, tako kot je meni, da enostavno ni vedel, kaj si naj s to malo štruco začne. In veš kako se z leti to spremeni? Da mu včasih prav zavidam, ker se mi zdi, da se zna dosti bolj kvalitetno podružit z njima. Jaz tisti mama-zmaj, ki se samo dere kako ne znata pospravljati za sabo, oni pa se mi smejijo. In konec koncev to res ni niti pomembno. Radi se imamo, četudi imava oba službe, četudi še vedno on dela dosti več ur dnevno…samo od ljubezni se res ne da živet, se pa da z ljubeznijo, podpiranjem, spoštovanjem in nadpovprečnimi mesečnimi prilivi €.
Tako da avtorica…če ti toliko pomeni to, da bi imela moža skozi doma, naj zapre svoje podjetje in živita samo od tvoje plače. Saj bo šlo.