Imam moža, ki je lastnik podjetja. Zaposluje preko 20 ljudi. Plače so kar precej višje nad poveprečjem. Na račun firme si tudi mi lahko več privoščimo. Dokončno se pokvari avto – ni problema vzami denar in pojdi kupit drugega, otroci bi šli v kolonijo – ni problema vzami denar in plačaj, hišo sva postavila v “taboljši soseski” – vse skeširala brez kreditov ipd, šla bi na dopust z otroci in sestrp za teden dni all inclusiv – ni problema vzami denar in plačaj. Hočem povedat, da denar ni bil nikoli težava. Jaz sem bila po rojstvu otrok doma 8 let. To je pomenilo, da mož za gospodinjstvo, delo okoli hiše, mojstre, otroke, vrtec, šolo, psa, mačko, zlato ribico in papagaja ni rabil in ni naredil NIČ. Zjutraj se je zbudil, šel na podjetje prišel ob 17:00 domov, se počil na kavč, šel športat in tako z dneva v dan isto. Če sem kaj začela težit, je rekel, kaj bi rada, saj jaz nosim denar k hiši, kaj bi še rada od mene? Ni pil, ni kadil, ni bil nasilen.
Jaz pa sem se počutila kot snažilka, gospodinja, kuharica, hišnica itd. samo kot partnerica ne. Otroka sta visela na meni cele dneve, oče se ju ni pritaknil. Odnosa niso imeli nobenega. Enkrat jih je neka ostarela sorodnica vprašala iz heca koga imata najraje. Naštela sta en kup ljudi, oče je bil nekje na 10 mestu. Kriva sem bila jaz, ker sem ju baje preveč navlekla na sebe, a bila sem sama z njima 24/7/365.
Sedaj sem 4 leta spet v službi in stvari so se od tedaj začele rapidno izboljševat tudi kar se tiče njegovega sodelovanja pri hišnih opravilih. Sedaj sva končno partnerja. Tudi z otroci gre večkrat kam sam – v hribe, na razne prireditve itd. OK so večji pa vseeno.
Nikoli ne bi nikomur priporočala, da ostane doma. Skrajšan delavnik ja, da se pa zreduciraš na raven gospodinje pa ne hvala. Najin oz naš odnos bi bil nepremerljivo boljši, če bi jaz hodila v službo.

Čestitam, da si šla spet nazaj v službo in imaš svojo kariero in socialne stike.To dvoje je zelo pomembno , zlasti pa potem, ko otroci odrastejo in grejo po svoje.
Poznam podobno družino, kot je tvoja.Mož zasluži izredno dobro, prav tako družini nikoli ni ničesar primanjkovalo.Vendar pa je žena in mama ostala doma še potem, ko so otroci postali samostojnejši.
Kariere ni naredila, socialnih stikov skoraj nima, vrtela se je v krogu med domačim delom v hiši, na vrtu …Lahko bi študirala naprej, ostala je z dokončano gimnazijo.
Nezadovoljna z odnosom z možem, ki uživa v življenju in firmi, ki raste , se je ločila.
Mislim, da bi vse potekalo drugače, ko bi še naprej študirala, se zaposlila in uresničevala s tem tudi druge tem želje in cilje.

nabrcaj ga v ta zadnjo in adijo moja ljubezen

Ce mu je vec do dela kot do tebe in otroka pol naj gre v kur.. otrok itak ne bo imel nic od oceta tako ali drugace..pa srecno!

Kaj se je pa tebi zgodilo? Sindrom Viharnega?

Varčuj zase in za svoje otroke, na skrivaj, kajti tale zgodba ne bo dolgo trajala, ali pa se ti bo zrolal.
Najemi sef. Kaj je v sefu ne more hihče vedeti. Lahko je 500 eur, lahko je 5000, lahko 50000.
Da boš lahko odšla, ko bo dovolj. In verjemi, takrat moški ne izbirajo sredstev in pozabijo, da so starši otrok.

Mati mojega moža je vzgojiteljica. V teoriji pametna ko hudič, oba otroka pa zajebala do amena. Prepusti vzgojo možu.

Jaz mam jsto situacijo. Se mi ze tud mesa. Ne vem kaj naj srecna uglavnem nisem. Tasca pa ….. glih tolk da ne podoji otroka

Da se če se predas usodi

Zenske zakaj to gledate tako noro tudi sama sem na to tako gledala ampak sem se vseeno odlocila za locitev najboljsa odlocitev ki sem jo sprejela v zivljenju jaz mislim da otroci dosti bolj trpijo v vsakodnevnih prepirih in hladnih odnosim med starsi kot pa tako da so vsaki drugi vikend loceni od mamice…

Nič se ni spremenilo. Še vedno vlečete ven stare teme.

sicer je tema stara že eno leto in v tem času sta se morda pobotala ali pa res ločila. Je pa to tipično za egoiste, ki prvih 30 let vidijo izključno samo svojo rit, ko pa se rodi otrok, pa sta oba čisto izgubljena v vesolju. Kdo bi si mislil, da pri majhnem otroku nimaš časa vsak popoldne okoli pohajkovat?

Če bi bila ženska pametna, bi rodila vsaj tri otroke, da bi stara mati imela polne roke dela, za gospodinjstvo bi najela čistilko, sama pa bi bila doma taglavna. Možu ne bi težila z gospodinjenjem (pod pogojem seveda, da ta mož zasluži nekaj jurjev, da se vse to lahko privošči), glede na to, da je vzgojiteljica, dela po 6 ur na dan, tako da krajšega delovnika niti ne rabi.

ves moj moz dela nekaj jurjev, imam cistilko, prakticno karkoli si zazelim. sluzbo sem pred leti pustila, zacela delati v njegovi firmi. rodila otroka. delam od doma, mala ne hodi v vrtec, na meni so vsa gospodinjska dela plus vrt, ker gospod dela, nosi denar k hiši… jas po njegovo ne delam nic. za zahvalo dobim, da sem leni gnoj, ki se samo čoha po pi+ki. tako, da ne vem, če je čistilka, plača več jurjev, lepa hiška, bazen, apartma na morju vredna tega. mala je sedaj stara 9 mesecov in resno razmisljam o odhodu. pa če tudi nazaj k mami. naj povem, da sem preden sem spoznala njega bila totalno neodvisna. zdaj… zdaj pa sem le še bleda senca sama sebe. 😀 sej ne vem, al naj jocem al se smejem. koji kurac res

Evo mene v podobni situaciji kot vas tule gor berem. Vse sama za otroka,kuham čistim in razvažam po krožkih. Ker on ima službo do 18h. Jaz res delam do 16h in zato zasluzim manj. Stroške si deliva,on 60 jaz 40.  Fizicno in psihicno sem pri 42 izzeta. Sama s sinovoma vecino casa. Sram me je in moja mati me obsoja, a ne zmorem vse sama. Kaj sploh pridobim z ločitvijo? Zadoscenje in upanje v boljso prihodnost. Obstaja druga pot ce me moz niti vec ne slisi?