leta 2015 je živelo v najemu 135.000 posameznikov, sedaj pa računaj. Dejansko je tako, da je večina že prišla do lastništva nepremičnine v kateri biva (nekaj čez 6.00.000 ljudi ima v lastni eno nepremičnino, 300.000 več kot eno, nekaj čez 800 pa ogromne količine nepremičnin – to bi vedla meri več povedat). Če je verjeti izročilu, so ljudje prišli do svojih nepremičnin, z žulji in krvjo, oz. krediti in ne vem, zakaj bi bilo za sedanje mladce kaj drugače.
[/quote]

So v to všteti tudi tisti z neprofitnimi najemi? Pa recimo brezdomci, varne hiše, itd. torej tisti ki nimajo urejenega stalnega prebivališča. Kam spadajo študenti, ki študirajo v drugem kraju? Teh 6.00.000 (to je neka čudna številka) ljudi, gre za ravno toliko različnih oseb, kar pomeni, tisti ki bivajo, npr. otroci, partner niso všteti v to? Kaj pa če je deljeno lastništvo?

ja po eni stran se strinjam..da je razkorak velik..
po drugi..pa..
včasih ni blo materiala, denarja, mobijev.., manj smo bili zahtevni zato z manj zadovoljni..
zdej je vsega..vsak let nov mobi..
1001 gadget..
vse met takoj in taboljš..
no nepremičnine te pa usekajo tam..tam …kjer bi te življenje že prej moralo..
[/quote]

To z mobiji je tak bullshit… to si lahko še socialni problemi privoščijo, če ne drugače na obroke, seveda je pa lahko rabljen, ukraden, ampak analfabetu se bo zdel nov. Potem pa se tak telefon, ki je mogoče največ 500 evrov, primerja z 100k in več vrednim stanovanjem. Še avto za 20k je pljunek v morje proti stanovanju. Ko veš, da ti je stanovanje nedosegljivo, tanto fa si raje kupuješ te gadgete, da imaš kaj od življenja.

Kolegica z neto plačo 1200 eur, je najela 49 kvadratov stanovanje (2-sobno, kuhinja posebej) za 430 eur, s stroški (pač tam je kalt in warm najemnina) ima to dejansko res za 530 eur. Plačuje še samo 17 eur obveznega prispevka televizije in 20 eur elektrike.
Stanovanje v četverčku, 10 min do javnega prevoza na obe smeri, 20 min peš do centra mesta, v naravi. Hiša pred 10 leti energetsko obnovljena, stanovanje obnovljeno pred 5 leti. Mesto malo manjše od Munchna.

Gole najemnine so redko čez 500 eur za normalna stanovanja. Če pa misliš luksuz – je pa tako kot povsod, sploh v velemestih.

So bili nekoč casi, ko si je skoraj vsak lahko privoščil stanovanje, ker je bil sistem takšen…bolj socialno usmerjen. Na žalost danes veliko ljudi pljuva po socializmu….res ne v zakaj.
Pri nas v malem kraju so za potrebe ljudi naredili 4 bloke, ki so jih delavci lahko odkupili s kreditom. Ko je prišel k nam tolar je tašča imela 6 tisoč tolarjev. Ogromno takšnih situacij je bilo širom Slovenije in Jugoslavije

Tako kot vsi, tako kot včasiih. Začne se z garsonjero, potem pa počasi naprej. Če pa ne gre, pač obstaneš tam, do kjer si prišel. Tudi z dobrimi plačami se tako dela.
Kaki 3 sobno. Malo morgen. NIKOLI in NIKDAR.

Res je stanovanjska politika za mlade v Sloveniji čisto mimo.

Ampak je pa tudi res, da bi mladi radi kar hitro imeli vse. Moj sin, 28, oba s punco zaposlena, imamo v Lj stanovanje, sicer bolj enosobno, ampak onadva bi preden bi imela otroka zidala bajto.:))) Plače sicer okej oba, on 2000, ona 1400, našparala sta enih 40.000, zdaj pa si ogleduje, kaj bi on imel. Seveda razmišlja o kreditu, ampak on bi pasivno hišo, pa pametno hišo, seveda novogradnjo, pa da je blizu Lj, pa kaj vem kaj vse.:)) No, okej, bomo videli, zaradi mene….

Par z neko minimalno plačo pa itak ne more kaj dosti praskat.

Ni čisto tako. Številni mladi so včasih bolj sposobni razmišljanja, starejši pa ostanejo v prepričanju svojih izkušenj in zastarelih dejanj. Celo evangelist Matej je zapisal: »Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo« (Mt 18,3).

Mladi do stanovanja? Lepo vas prosim, veliko lažje, kot so pa prišli naši starši do stanovanj in hiš.
Ampak mladi danes študirajo do 28 leta, potujejo, kupujejo cunje za slike na inštagramih in podobno. Včasih so dvajsetletni začeli na kup dajat vsak prislužen evro, doma so fejst delai in pri osemindvajsetih so šli lepo v svoja stanovanja ali hiše.

Danes pri tridesetih zbira katero službo bi on šel, da ne bi bilo preveč stresno, ker to je full slabo za karmo in zbira da on ne bi nekaj delal za kar ni študiral in nikakor nobenega dodatnega dela zraven.

Poznam hrvaški par, ki je doštudiral pred tremi leti. On je ekonomist, ona je geografinja in bi se rada nekoč zaposlila v šolstvu.
Oba sta leta 2018 prišla v Tirol, kjer sta se zaposlila kot navadna delavca v hotelu. Šla sta delat v hotel, ki je odprt celo leto in njuna plača je 1600 eur neto, torej res delata najnižja dela, on vrtnar, hišnik zunaj hotela, ona je mislim da v kuhinji pomivalka, ali nekaj takega.
Nastanitev in hrano imata brezplačno, avtomobila nimata.
Vse skupaj (kakšen priboljšek ali kaj takega) ju mesečno pride max. 200 eur, kar pomeni, da 3000 eur vsak mesec prišparata. V mesecu juliju je plača dvojna, torej je še 3000 plusa, v decembru tudi dvojna in je prav tako 3000 plusa. Torej sta v enem letu prihranila 42,000 eur, v dveh letih imata na računu okrog 80,000 eur.
Pred novim letom sem jih srečal v mestu. Delala bosta še do julija, da dobita še julijsko dvojno plačo in se bosta v avgustu peljala z vlakom domov, bogatejša za 100,000 eur.
Kupila si bosta hišo v Kutini in že zdaj bosta začela pošiljati prošnje za zaposlitev. Bosta brez kreditov, z lastno hišo, on računa na delo v banki, ona bo šla verjetno učit v osnovno šolo.
Ja, dve leti in pol sta žrtvovala, nista potovala, nista inštagramala in kupovala gluphosti, ampak se bosta kot gospod in gospa vselila v lepo novo hišico. Prima a ne? Brez kredita bosta še pred tridesetim letom, brez vsake pomoči pričakala svojega prvega otroka in lepo živela normalen lajf.

Različne zgodbe mladih so pri nakupu stanovanja. Niso vsi tako razvajeni, ne kupujejo vsi nove telefone ali pa avtomobile, ne potujejo vsi, nimajo vsi hobijev, ne žurajo, ampak nekaj od mladosti pa vendar morajo imeti. Ne morejo od 18. leta naprej samo varčevati in čepeti za štirimi stenami.

Mi imamo v družini par, ki se je odselil pri 25ih. Šla sta v najem v LJ, v manjše stanovanje, zdaj sta stara 30 in imata željo kupiti stanovanje. Koliko je tak par privarčeval, s tem da sta oba hodila na fakulteto je verjetno nesmiselno omenjati, ker se najem in kako resno varčevanje izključujeta. In, kako potem do stanovanja, tudi 2-sobna stanovanja v širši okolici LJ so po 130.000 EUR? Pri teh letih pride še otrok pa vrtec in pa nakup kakšnega avta, ki ga prej v LJ mogoče nisi potreboval. Ni vse tako lahko in niso vsi mladi do 30. leta prisesani doma.

No pa vam js povem mojo zgodbo…nimam niti srednje sole…prva zaposlitev cnc operater zaradi nenapovedanega odhoda delavca…seveda so sefi ter vsi skakali okoli kako naj delam ce se srednje sole nimam…saj niti pomicnega merila ne znam uporabljati…no po 1 letu izkusenj sem se sam naucil na stroju..tko da sem ga imel v malem prstu… Seveda sledi povisica… Cist dost za kreditno sposobnost manjsega stanovanja vrednosti 40k…to je bilo leta 2009…sno 4 clani v druzini, delam sam ves cas, zena brez 1 centa dohodka…stanovanje letos odplacano…seveda nam je bilo stanovanje ze kar nekaj casa premajhno tko da sem letos kupil se hiso…na banki sem lahko oddal najemno pogodbo od stanovanja ki ga oddajam ter se v sluzbi mi je nakazoval vecjo placo,a tem pa so mi odvzeli dopust…zastavil sem staro stanovanje ter kupil hiso…obrok 520e…od starega stanovanja imam dohodek 320e…
S tem sem dobil velik dokaz v to, da nam je vse usojeno…

Ti si kmalu prišel do lastnih dohodkov. Večina mladih pa hodi na fakulteto, kar pomeni, da so brez kakih resnih dohodkov do 25. leta pa še potem niso začetne plače visoke. Vse je odvisno, kdaj začneš služiti lasten denar.

Midva sva hišo zgradila, parcelo so mi dali starši , njegovi so pomagali in dali kakšnih 40.000 EUR. Hiša je velika 280 m2, speljala sva gradnjo, potem so prišli otroci. Je bilo pa to eno samo varčevanje, nič potovanj, samo v hišo smo dajali vsako marko. Danes pa mladi obrnejo vrstni red, potovanja, potem pa najem in otroci. Ko greš v najem, pozabi na prihranke, zelo težko je da kaj ostane.

Lej, tebi ni jasno, da so zato pobili 200.000 ljudi in jim vzeli zemljo in premoženje. Verjemi, vsi tile bloki narejeni več ali manj za jugiče so plačani s slovensko krvjo.

Zato je komunizem zanič. Enega ubiješ, zmaskiraš in oropaš, poplenihš, da lahko drugemu nekaj malega daš, ampak spet izključno svojemu.

Ja, najem je za nič, ampak nekateri smo šli od doma brez rednih služb, torej nakup sploh ni bil mogoč. Da te pa starši do 30 leta gledajo doma… Ja, to se jim pa tudi ni zdelo OK 😉

Sanjač

Sanjač
[/quote]

Butelj

Butelj
[/quote]

Sanjač

Tebe se spomnim, ko si imel še kar velik problem, ali boš kredit dobil ali ne, in pod kakšnimi pogoji. Samo ena banka je bila takšna, ki ti je bila pripravljena dati kredit. Smo ti takrat kar izdatno pomagali z nasveti in te malo pomirili.

Lej, saj super, da imaš stanovanje odplačano, ki ga oddajaš, da si šel v to in se znašel, ampak da ti mora delodajalec odvzeti dopust, da ti nakaže višjo plačo (kar je seveda nezakonito), da si kreditno sposoben, no s tem se pa ni ravno za hvaliti. Tudi s tem, da žena nima centa dohodkov.

Upam, da si vsaj življenjsko zavarovan, ker če se tebi kaj zgodi, edini dohodek v familiji izgine. Ostane vam odplačano stanovanje in hiša, ki jo odplačuješ nekaj mesecev, torej jo bo treba prodati.

Mogoče je za premisliti, kaj se da spremeniti v vaši družini, ker čeprav imate dve nepremičnini (od katerih je le ena, cenejša neodplačana) in čeprav lahko zdaj oddajaš stanovanje in mogoče še en štuk v hiši, ampak to skoraj životarjenje iz meseca v mesec, žena doma, iskanje lukenj, da vam znese, no to pa ni ravno tako super in se komot prenese na otroke. Kao z malo truda in brez izobrazbe tudi pridemo kam.

Jaz se ravno menim za ugodnejši kredit, zbiram ponudbe pri bankah, ker pač lahko. Nisem omejena na eno banko, k sreči, moji prihodki so najbrž dosti višji od tvojih, res pa nisem šla delat takoj pri polnoletnosti, ker sem študirala. Najbrž ti ugodnejšega v tem trenutku ne moreš dobiti in boš tega kar preplačal, ravno zato, ker pač nimaš dovolj.

Ne razumi narobe, jaz sem vesela za vas, da se je izšlo, ampak razumem pa tudi, da živite iz meseca v mesec in nimate neke rezerve. Saj CNCjevce ves čas rabijo, ampak kot rečeno, glede na to, da si edini prinašalec denarja domov, je treba še kaj drugega premisliti.

Torej kljub temu, da sta živela skromno, sta morala dobiti še injekcijo od staršev tako v obliki denarja kot parcele. Saj ti je menda jasno, da marsikdo tega ne more? Ker nimajo ravno vsi starši na zalogi parcel in gotovine.

Da nama zdajle dajo 40.000 EUR v gotovini in parcelo, v teh časih TAKOJ postaviva hišo. Ne pa 30 let nazaj, hehe. Pa imava skupaj bruto plači samo 2.800 EUR, stara sva 28 let.

Eni verjetno res ne razumete, da nekaterim starši ne dajo nič, popolnoma nič. Ni parcele ali pa pomoči v obliki par deset tisoč. Ko bomo podedovali stanovanja, ki jih imajo trenutno v lasti bomo stari pa 60 let in bomo že iz vsega hudega v tem življenju.

Pravite da vam starši nič ne dajo. Razumem da je to potem dosti težje. Mene pa nekaj drugega zanima. Zakaj vam nič ne dajo?Ali nimajo nič prihrankov? Ali nočejo dati? Midva sva toliko privarčevala, da otroci dobijo vsak 70.000 eur garant. Komu pa boš pomagal, če ne otrokom.Pa saj ne moreš vse zapraviti, vedno nekaj ostane.
Glede parcele pa ja, dobila sem jo, ker so jo imeli starši v lasti (več parcel, ne samo ene), vendar obžalujem gradnjo, ker je v domačem kraju in ni bila to najboljša odločitev. Ampak takrat smo vzeli vsako možnost, ki se nam je ponudila.,. bil je kompromis. Ampak hišo lahko nenazadnje tudi prodamo in si kje drugje kupimo, nikoli ni nič izgubljeno ali dokončno.

Na žalost sva iz takih družin, da eni nič nimajo, drugi pa nič nočejo dat 😉 Se zavedam, da je to odvisno od prioritet v življenju in enim pač niso bili otroci na prvem mestu. Pravijo, da so svoje naredili, ko sva lahko v času študija živela zastonj doma. To je to.

Stara sem 46 let, partner par let starejši, pa imava hišo in stanovanje na morju. Zakaj se ne bi dalo ? Tudi pred 3 leti je bilo težko, ampak če si varčeval, se odpovedal potovanjem, luksuz, kosilom v gostilnah, si lahko privarčeval. Midva sva zgradila hišo, dobila sva parcelo od staršev, ampak zgradila sva jo pa sama. Moji sodelavci so bili pa po vsem svetu, oblačili se v Emporiumu, potem pa panika, zanositev, otrok, kam iti živeti. Prej pa na veliki nogi. Ne moreš tako . Če bi vsak varčeval od prvega dne službe, bi vsak zbral za garsonjero. Samo eno začnejo o tem razmišljati šele ko so stari malo manj kot 40 let. Smo različni ljudje.

Pardon, pred 20 leti

Ma, eni ste res smešni. Varčuj, ko dobiš redno službo – OK. Jaz sem jo dobila pri 25., fant pri 26. V najemu sva od 24. leta. Prej delala preko študentskega servisa, verjetno ne gre izgubljati besed, da plači nista bili takšni, da bi lahko kaj resnega privarčevala.

Torej, naj bi imela sedaj pri 28. letih privarčevanih vsaj 100.000 EUR za garsonijero v osrednjeslovenjski regiji? Kako?!

Varčevati je potrebno vsaj 10 let, v 3 letih ne boš privarčeval. Dovoj je privarčevati 50-70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} vrednosti investcije, ostalo vzameš kredit.