Če je želja, volja, vsak lahko pride do strehe nad glavo. Moja hči je kupila v Ljubljani v bloku letnik 1970, 2,5 sobno, za tričlansko družino je dovolj prostorno , otrok ima svojo sobico dali so 160.000 EUR. Blok ima novo streho in novo fasado, je lepo urejen. Novogradnje si nista mogla privoščiti, niti jih nista gledala. Tudi ti starejši bloki so ugodnejši ker imajo parking pred bloki, je zastonj
Te novogradnje pa ti garažo drago prodajo , kvadratura 80 m2, a je stanovanje 60 m2, ostalo je garaža in klet. Mi smo ji dali 20.000 EUR, njegovi starši isto 20.000 EUR, nekaj sta imela prihrankov, nekaj malega kredit. Krediti so zelo ugodni trenutno.

To je kombinacija razmisljanja:
(1) vse podrediti lastniski nepremicnini. To podrazumeva pripravljenost postati suzenj tega cilja od rane mladosti dalje in dolgi niz kompromisov. Slednje je veljalo ze za generacijo danasnjih upokojencev.
(2) niz “olajsevalnih” okoliscin. Pac, kombinacija zivljenja na racun prednikov (poceni/zastonj sobivanje, souporaba prevoznih sredstev, pocitniskih kapacitet, itd, itd), razna darila, dedovanje in druge oblike pomoci pri nakupu, garanciji, zveze pri aukcijah, ipd.

Namrec resnica je, da brez taksnih ali drugacnih olajsevalnih okoliscin, kompromisiranja, hudega odpovedovanja, dveh dohodkov, vec sluzb, uber varcevanje med delom v tujini, itd, itd lahko ze lep cas hudicevo malo Slovencev pride do “svoje” nepremicnine. Ampak to je ze tako dolgo “normalno”, da se vsako novo generacijo spodbuja v smeri nakupa po vsaki ceni. Rezultat pa so seveda vse visje cene.

Zaradi vse vecjega razkoraka med realnimi zmoznosti dobrega dela populacije in dosegljivostjo nepremicnih, pa imate potem vse vec taksnih, ki raje vegetirajo doma in ali cakajo, da se tastari stegnejo, med tem pa pac zivijo bolj kot ne iz meseca v mesec, novi telefoni, avti na leasin, dopusti, itd.

Vi govorite kaj vse se da ob idealnih pogojih.
Nismo vsi imeli moznosti bivanja pri starsih. Jaz nisem mogla zivet pri ocetu, ker je imel novo partnerko, ki je hotela da se svojim otrokom odpove, in se je.
Pri mami nisem mogla ker je psihicni bolnik in ker je stanovanje nebivalno.
Tudi sluzbe v domacih krajih nisem dobila, ceprav sem jo na cajte iskala.
Mogla sem v lj, po sobicah ze 15 let…

Pisete da ste pri 20ih dobile tipa, ni se vam skurbal… vse po predpisih… otroci…
In pisete kako imate fiksne sluzbe, kredite, napredovanja…

Res lepo, da eni dobite take stalne sluzbe, da lahko kredit vzamete, brez da bi vas kdo zaradi tega imel v sahu in se se bolj izzivljal nad vami… pa se napredujete….

Evo vam recept kako priti do svoje nepremičnine:
pojdite čim prej v službo, ne da ste večni študentje do 28. leta. Drugače pa študentsko delo
Živite pri starših in večino plače dajte na stran
ne iti v najem, ker potem ne bo ostalo nič od plače
varčujte, varčujte
ni ga vrag, da ne zberete za garsonjero, ni treba da v LJ, pa v okolici

No, tu se vidi kako se dela pri nas. Malo so dali njegovi starši, malo njeni, živela sta doma in varčevala… Tako gre ja. Za take ni problema.

Jaz sem to spisal za tiste mlade, ki si morajo stanovanje kupiti SAMI. Vidim pa, da takih verjetno res ni veliko.

Kakšno jamranje, a krediti še nikoli niso bili tako ugodni. Mislim , tu ste eni taki jamravcki, z avtorjem vred.
Malo višje pa punca mlada piše, da bi gradila hišo brez kredita. Očitno se da, samo enim je najlažje jamrat pa viseti na telefonu. Leni ste tisti ki pravite da se nič ne da. Leni. Vse se da, vedno.

So sicer tudi izjeme z minimalnimi prihodki, kot tudi ni za vsakogar lastniško stanovanje, vendar se strinjam da večina lahko z delom in varčevanjem pride do nepremičnine.

a tebe so ven vrgli iz hiše? In kaj je narobe s tem da živiš pri starših, preden greš na svoje? Zakaj je treba iti v najem? Tu smo ti povedali, da obstaja tisoč poti, ti pa vidiš samo najtežjo. Torej da te starši pri 18-ih vržejo ven iz hiše in greš v najem, s starši pa prekines stike. In koliko je takih ljudi? Drugo je, če greš prostovoljno od doma ker ne maraš staršev.moj bratranec je pri 18 ih letih šel od doma, bil je gej, v domacem okolju se je slabo počutil , je rekel da na kmetih ne bo in je odšel v najem v mesto. Kdo je tu kriv? Starši ali on ki se je tako odločil? Ne iščite krivcev drugje ampak začnite pri sebi, zakaj je tako da ne morete priti do svoje strehe nad glavo.
Sama oddajam in ko vidim kako negospodarno delajo najemnikii z denarjem, se ne čudim da niso na svojem. kolesa za 6000 EUR, čevlji same znamke. Naj , njihov denar, samo ne jamrati !!!!

Če so starši doma v Zgornjih Fukovcih, služba v JU za 2k na mesec pa je v 150km oddaljeni Ljubljani, potem težko živiš pri starših, hodiš v službo pa šparaš poleg se ti ne zdi?

od 2k tudi pri službi v lj lahko prihraniš 500/mesec x 10 let = 60.000 Eur braz oplemenitenja

a tebe so ven vrgli iz hiše? In kaj je narobe s tem da živiš pri starših, preden greš na svoje? Zakaj je treba iti v najem? Tu smo ti povedali, da obstaja tisoč poti, ti pa vidiš samo najtežjo. Torej da te starši pri 18-ih vržejo ven iz hiše in greš v najem, s starši pa prekines stike. In koliko je takih ljudi? Drugo je, če greš prostovoljno od doma ker ne maraš staršev.moj bratranec je pri 18 ih letih šel od doma, bil je gej, v domacem okolju se je slabo počutil , je rekel da na kmetih ne bo in je odšel v najem v mesto. Kdo je tu kriv? Starši ali on ki se je tako odločil? Ne iščite krivcev drugje ampak začnite pri sebi, zakaj je tako da ne morete priti do svoje strehe nad glavo.
Sama oddajam in ko vidim kako negospodarno delajo najemnikii z denarjem, se ne čudim da niso na svojem. kolesa za 6000 EUR, čevlji same znamke. Naj , njihov denar, samo ne jamrati !!!!
[/quote]

a tebe so ven vrgli iz hiše? In kaj je narobe s tem da živiš pri starših, preden greš na svoje? Zakaj je treba iti v najem?

v sloveniji ne živijo vsi ljudje brezkrbno v hišah na podeželju. tudi nekateri starši živijo zgolj v garsonjerah in so srečni, ko se otroci končno odselijo na svoje.

Lahko prišparaš 500 eur, ne moreš pa 2x2k, ker moraš plačat najemnino, stroške in hrano.
En kup ljudi, ki živi pri starših, ker “šparajo” za svojo hišo namreč lepo fojtrajo njihovi starši in jim plačujejo vse stroške.

Fora je, da se povprečen Slovenec do 30+ šlepa na puklu tastarih. Potem pa s polno ritjo serje o svoji samostojnosti.

Kaj o samostojnosti ve nekdo, ki za rojstne dveve, razne obletnice in druge dosežke od staršev, starih staršev, tet in stricev, … do 30 pokasira 10+ jurjev? Ne le, da je doma zastonj bival, še futrali so ga. Morda je uporabljal še domači vozni park. Plačali so mu izpit, tankali avto, ga vzdrzevali, plačali zavarovanje in registracijo, ni da ni. Morda so mu še službo v domačem kraju pomagali zrihtati. Potem pa dva taka šleparja še podedujeta za pol novega stanovanja, eni starši jima kupijo avto, drugi primaknejo za opremo novega stanovanja in že lahko nabito polne omare oblačil, kolesi, smučmi in druge krame, ki so jima jo ravno tako starši kupili, preselita v na novo kupljeno svoje 3 sobno stanovanje, seveda kupljeno s “svojimi” prihranki in kreditom. Na vse ostalo pa sta pozabila, saj jim je prejemanje vsestranske pomoči nekaj tako normalnega kot zrak, ki ga dihata. Da jima ja ne bo hudega, pa jim starši še financirajo pravo poroko, gosti prinesejo nove lonce, sesalec, … in kuverte z denarjem.

To ti je slovenska zgodba o ospehu. Ker tisti, ki si je vse to moral sam plačati, sam zaslužiti, ne bo nikoli prodajal pravljic o tem kako lahko vsak samostojno pride do ne vem cesa vse. Le, če kri ščije 20 let, se vsemu drugemu odpove, itd.