Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Kako naj mladi pridejo do stanovanja?

Kako naj mladi pridejo do stanovanja?

Nikakor ni realno, da bi imela kar 100 jurjev praktično takoj po faksu oziroma v prvih letih zaposlitve. Imata pa verjetno vsak po vsaj nekaj tisoč evrov na računu. Če bosta še naprej varčevala, bosta v nekaj letih privarčevala za polog, ostalo pa na kredit. Dobro je, da je polog čim večji, mora biti pa vsaj 20 do 30 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} vrednosti nepremičnine. Torej za garsonjero za 100 jurjev potrebujeta nekje 30.000 svojega vložka. To se pa že da privarčevati, kajne? Če seveda lahko dobiš kredit!

Meni je pa grozno, kako našo mladino pri 28ih letih pošiljate v garsonijere. A mislite, da bodo mladi vsi brez otrok? Nakup garsonijere pri 28ih je popolna norost.

Mislim, da bi mladi morali imeti precej bolj ugoden najem kot je oz. da bi se gradila republiška najemna stanovanja za mlade družine. Kot je napisal avtor so najemnine v Avstriji precej podobne pa je min. plača 600 EUR višja. To kar Slovenija nudi mladim je enostavno dno.

Glej, vedno je bilo tako in mladi vedno začnejo pri garsonjeri ali enosobnem stanovanju, če nimajo dobre finančne injekcije staršev – tisti so pač izjeme. Večina pa kar lepo počasi: najprej majhno stanovanje za par, pride otrok ali dva, potem pa počasi v večje. Nekateri namesto garsonjere ali enosobnega izberejo zgornje nadstropje pri starših, pa potem naprej. Da bi pa ljudem kar vse padlo v roke takoj, pa žal ne gre – se je treba kar lepo potruditi.

Vsekakor pa je stanovanjska politika v Sloveniji slaba oz. jo sploh ni, nepremičninski trg pa poln anomalij. Žal.

Danes si čuden, če ti ne postavijo montažno hišo na ključ, seveda mora biti narejena v dveh mesecih, s travo in tlakovci. Dragi moji, to stane. Več ko delajo drugi, več stane
Mi smo gradili pred 4 leti, m2 nas je prisel malo manj kot 800 EUR/m2. Delali smo tako da smo sami iskali ekipe, tudi sami smo marsikaj naredili, kar smo znali. Kredita nimamo. Delali smo, kolikor smo imeli denarja, v 3 letih smo končali, okolica je bila v celoti skončana lani. Prihrankov smo imeli za nekje 40{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} hiše, ostalo smo sproti privarčevali, otrok še ni bilo , tudi stroškov ne, živela sva pri starših in gradila, cele plače sva notri šla, privoščila si nisva nič, pivo v lokalu je bil reden luksuz . Jaz sem imela slabo plačo, moj malo boljso. Hiša na ključ pa stane 30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} več. Toliko je inženiring. Ampak danes ljudje tako delajo, vzamejo nor kredit, vzamejo hišo na ključ in potem odplačujejo 25 let. Sodobni sužnji.

Midva sva se spoznala pri 19, ko sva bila na faksu. Starsi so obema placevali stroske, obcasno sva delala po nekaj ur za priboljske (cunje, pizza, telefon). Izpite naredila v spomladanskem roku. Vsake pocitnice 1 mesec in pol delala, da sva zasluzila za eno vikend potovanje po Evropi in 1 teden morja na Hrvaskem ter par dni dnevne smuke. Vse brez pretiravanja, definitivno pa brez pijačk in brunchev ipd. vsak dan.
Moz je imel boljsi urnik na faksu in je lahko v drugem letniku ze vec delal. Sva lepo varcevala, koncala faks, oba dobila sluzbi s povprwcno placo. Garala nekaj let v sluzbi in tudi popoldan ter cez vikend. Bila pridna in ko sva dobila za NDČ, sva bila stara 29 let in vzela kredit za 1 sobno v Šiški. Dobila prvega otroka, obema so se place povecale in pri 36 prodala stanovanje in kupila 2,5 sobno v Mostah z manjsim kreditom za doplacilo. Do tridesetega sva delala noro veliko, privoscila si kar nekaj priboljskov, ampak brezglavo pa res nisva zapravljala. Da se, z dvema placama in trdim delom vsaj nekaj let. Je bilo ze prej lepo, zdaj pa je se lepse. Dober obcutek, res dober, ko si sam s svojim delom nekaj ustvaris. Sploh sedaj, po prestevanju na novo privarcevanega za manjsi vikend.

Dajte no, v bistvu je danes najlažje dobiti kredit, obrestne mere so nadugodne. Sem blizu 50 let, moji starši so hiše gradili ročno, malto so vozili s karjolami. Danes ljudje vzamejo kredit na 25 let in si postavijo hišo na ključ, sectravco jim posadijo in ciprese.

mladi začnejo pri garsonjeri?
kaj?
garsonjera v LJ je nad 100.000 eur.
jaz pri 35ih nimam toliko gotovine. od staršev nimam nič. pa nisem več mlada.
ta ki piše da je pri 19ih začela z možem…. si imela veliko srečo, da si ga našla, ostala z njim, in da se nista vmes ločila.
nimamo vsi partnerja in 2 plači.
pa tudi kredita ne moremo vzeti s službo za določen čas, kjer se šef vsaj enkrat tedensko psihopatsko zdira nad zaposlenimi. Kredit pri taki zaposlitvi? Zakaj si ne najdem boljše? Ker je ne dobim, ker nimam vez.


Šef še nikoli ni prejel Depalovasne terapije?

Seveda se da, v kolikor starsi pristavijo piskercek. Ze to , da sta dobila parcelo je veliko vredno. Jaz da bi dobila parcelo, bi sedaj sla sama v gradnjo brez partnerja!

Izpustil si par ključnih stvari in sicer:
1) da je bila povprečna neto plača pred 11 leti cirka 20 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} nižja od današnje.

2) da je v Ljubljani najbrž še vedno trend priseljevanja, zatorej večje povpraševanje. To, da se gradijo vila bloki je odraz povpraševanja, brez skrbi, vse se proda in to zelo hitro. Kdor bo pa videl profit v drugem tipu naložbe, ga bo pa tudi izkoristil. Problem je v tem, da na isti prostor težko strpaš več ljudi, razen, če greš v višino, kar pa omejujejo pravila (mislim da prostorski načrti in še kaj). Pa treba je upoštevati tudi, da je stanovanjski sklad bolj malo gradil, se pa to po mojem vedenju spreminja. Poleg tega je Ljubljana v zadnjih letih postala turistično zanimiva, zato še toliko večje povpraševanje (po najemu, posledično manj nepremičnin na trgu za prodajo oz. dolgotrajen najem)

3) da se potrebe na trgu dela spreminjajo. Če ti mladi, ki jih omenjaš, niso cenjen kader, ni družba kriva, da si ne morejo privoščiti stanovanja. Golo preživetje jim država že omogoči, saj smo vendarle socialna država, za nekaj več, npr. življenje v središču Slovenije, bo pa treba tudi družbi prispevati tisto, kar močno potrebuje.

4) Če živiš v Ljubljani in se borbaš z denarjem, avta tako nujno ne rabiš. Sploh pa ne 2.

Ej, res Hvala. Pa nisem sarkastična. Tako pogosto se vsi “ta Stari” samo zdirajo, da smo mladi razvajene gnile riti, ki bi mogli iti na cesto crkniti. Že samo to kako boš našparal do 30. 10-15 tisočakov v “hotel Mama” je težko, s tem, da večina “ljubečih staršev” pričakuje, da se “da kaj v skupno gospodinjstvo” in “pomaga staršem” in si “svoj avto sam kupiš”. S tem da tvoja računica ne upošteva nikakršnih adaptacij stanovanja npr. Nova centralna, pohištvo; ali drugih stroškov npr. Hišni ljubljenčki, registracija avta, vinjeta; božična darila za “ljubeče starše”, ki “vzgojno” pričakujejo, da se zanje “skrbi”. Na “redne službe” raje ne pomislim, ker je bila sprememba trga dela že pred 15.leti.

Res Hvala, da nisi še en, ki samo s prstom kaže na mlade, da niso vredni dostojnega življenja, če ne morejo denarja potegniti iz riti. Srhljivo malo “ta starih” ne zna osnovnošolske matematike, ko pametuje “mladim”.
[/quote]

Ja če do 30. ne prišparaš 10 jurjev z življenjem pri starših, potem ti najbrž res ni usojeno, da boš karkoli imel/-a v lasti. Ne da se baham, ampak jaz sem samo s Zoisovo v 5 letih (pa jo imaš lahko 10 oz. 11 let) prišparal slabih 10. Če pa npr. delaš 5 let in daješ samo po 200 € na stran, kar je absurdno malo, glede na to, da živiš pri starših (tudi če daješ zraven za gospodinjstvo), ne glede na plačo, si po 5 letih na 12 tisočakih.

Samo dve kljucni zadevi:

1. Cene nepremicnin v LJ z okolico in na nekaterih drugih lokacijah so ABSURDNE. To vam povem kot oseba z se pa se mednarodnimi izkusnjami. Odrazajo neskoncno zblojenost populacije. Pripravljenost postati suzenj nepremicnine. Nepripravljenost prodati in se npr. preseliti/upokojiti “nekje”, zblojenost nepremicninske “politike”, katere cilj je pumpanje cen, itd, itd.

2. Kvaliteta zivljenja posameznika je v Sloveniji bolj odvisna od vsestranske “pomoci” starsev in sorodnikov, vse od odrascanja dalje, kot osebnih kvalitet posameznika. Drugace povedano, kvaliteta brez “ozadja” niza olajsevalnih okoliscin v Sloveniji nima kaj delati. Cim prej se spokajte nekam kjer bo vas uspeh odvisen predvsem od vas. Ne boste ne prvi ne zadnji.

Evo v Kranju prodajam stanovanje 120 m/2 pod 1000 eur /m2 tako da ni rečeno da je tako drago kot vi govorite.

Ljubljana je le glavno mesto Slovenije in zato so tukaj cene višje kot drugje. Če hočeš delati v LJ, potem moraš ciljati na višje plačana delovna mesta in na biznis, ki ga na podeželju ni. To da hočeš živeti v LJ in služiti minimalca ali pod povprečjem ni nič drugega kot sadomazohizem.

Seveda se da, v kolikor starsi pristavijo piskercek. Ze to , da sta dobila parcelo je veliko vredno. Jaz da bi dobila parcelo, bi sedaj sla sama v gradnjo brez partnerja!
[/quote]
Ni potem pa super, kupi si stanovanje, kaj jamras. Hiša stane 1100 EUR/m2. To je brez zunanje okolice. Si hitro na 200.000 EUR, z majhno hišico. Tako da kaj čakaš. Pa si pogledala cene parcel kje na Dolenjskem, tudi po 30 EUR/m2, tam proti Temenici, Krki. Torej je parcela 600 m2 12.000 EUR. Verjemi, težko boš našla tako ugodne majstre,časa ti samo škarpo naredijo okoli hiše. Vsi vi mislite da so parcele vse.


Ni potem pa super, kupi si stanovanje, kaj jamras. Hiša stane 1100 EUR/m2. To je brez zunanje okolice. Si hitro na 200.000 EUR, z majhno hišico. Tako da kaj čakaš. Pa si pogledala cene parcel kje na Dolenjskem, tudi po 30 EUR/m2, tam proti Temenici, Krki. Torej je parcela 600 m2 12.000 EUR. Verjemi, težko boš našla tako ugodne majstre,časa ti samo škarpo naredijo okoli hiše. Vsi vi mislite da so parcele vse.
[/quote]

Pardon, 18.000 EUR stane taka parcela.

Če je bila povprečna plača nižja 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, cene nepremičnin so pa šle vsaj 70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} gor…

Jah, jaz bi rekel, da je potem danes veliko dražje, kot 11 let nazaj. Logika enih res ne deluje.

Cene so šle gor predvsem v Lj, v ostalih krajih ne bistveno, kjer so cene na ravni leta 2006. Torej je ceneje za teh 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} kot so šle plače gor….

žal ne moremo vsi imeti vse. V nastanitveni dom naj gredo živet.

Ne gre se toliko ali je dražje/ceneje, bolj je vprašanje kakšna je dostopnost. Ker večina ljudi nakupi nepremičnino s pomočjo kredita, kreditiranje precej vplia na ceno nepremičnin.

Nikakor se ne strinjam s tem. Imela sem najemnike, ki so imeli večje prihodke od mene, oba zapravljala na polno, 50 eur jima ni nič pomenilo, dobesedno . Primer imela dobropis, pa ga nista uniočila, saj je drobiž, potovanja v Ugando, safari, ogled goril, to so bila potovanja po 3000 eur na osebo. Potem pa panika , otroci, pa jamranje, kako naj pridejo do stanovanja.
Ko smo mi gradili, si nismo kupili niti štumfov, vsako marko smo obrnili.
No, pa da povem primer otroka iz skromne družine. Oba starša na slabih plačah, živita v svoji hiši, ki sta jo s trudom zgradila. Hči pa ambiciozna, si je kupila pri dobrih 23 letih s fantom 2 sobno stanovanje, ki sta ga prodala in letos kupila manjšo novo hišo, stara je manj kot 30 let. kako ji je uspelo? Malo pomoči je dobila od staršev, saj kredita ni mogla dobiti, nekaj jim je vrnila, nekaj ne, avto je prodala in kupila eno staro kripo, nekaj je imela prihranjeno, fant je imel kar nekaj prihrankov, malo so mu starši zraven dali, mal je vzel fant kredit in sta imela 2 sobno stanovanje. Fant je par let starejši od nje, delal od 18 leta, varčeval in imel lepe prihranke. Ambicije so ključne. Eni samo jamrate.
Poznam tudi ljudi, ki so dobili od staršev štuk v hiši in kljub dobrim plačam ne zmorejo niti prebarvati.Vse je tako kot je oči pustil. Dama še pralnega stroja ni zmogla kupiti,ker to toliko stane, pa imata plače nad 4000 eur skupaj. Vse zafrčkajo.

ja itak
malo so dali njeni starši, malo njegovi, malo babica pa dedi
vsak je malo dal

ne ona iz skromne družine je zgodaj pogruntala, zakaj jo ima in je pač vzela bolj bogatega, ki je v glavnem tudi s pomočjo svoje žlahte, financiral stanovanje:)

ne ona iz skromne družine je zgodaj pogruntala, zakaj jo ima in je pač vzela bolj bogatega, ki je v glavnem tudi s pomočjo svoje žlahte, financiral stanovanje:)
[/quote]
Kakšni bogataši neki. Poznam družino od fanta in fanta, starši delajo v trgovini, fant dela tudi kot fizični delavec. Je pa tudi fusal , pa je tako nasparal. Živel pri starših. Sedaj pa iracunajte, koliko prihranite, če daste vsak mesec skoraj celo plačo na stran? Npr 800 eur x 12 mesecev =9600 EUR. Če dela od 18. Leta, pa izracunajte koliko privarčuje v npr. 8 letih. Dvosobno stanovanje izven Ljubljane pa tudi ni tako premoženje. Tu preveč jamrate,res preveč. Ko si zastaviš cilj, ga dosežeš. Poznam par ljudi z zelo dobrimi plačami, pa so se odločili živeti v mansardi. Pa bi z lahkoto šli na svoje. Samo se jim ne da. Eni izbirajo najlažje poti. Gledam pri kolegih, oba imata ves čas višje plače, pa nista v življenju naredila nič. Živita v mansardi, ki je bila že narejena, samo še ploščice in laminat sta položila in prebarvala. To je tako jamranje, kot da bi milijon gor zmetala. Pa sta dala notri 10.000 EUR. Mi smo zgradili hišo, pa smo imeli ves čas malo manjše plače.

Tako je bilo tudi pri nama.

Po študiju sva bila do 33 leta v najemu v enosobnem stanovanju, kasneje sva si tako stanovanje s kreditom kupila. Za otroke sva se kar dolgo odločala, saj nisva imela pogojev, naučili pa so naju najprej štalca … Ker je Ljubljana zelo draga, sva razmišljala tudi o selitvi v okoliške kraje, pa v MB in okolico MB, a sva potem vseeno ostala v Ljubljani, saj sva raje vložila v kvadratne metre kot v prevozna sredstva, poleg tega se nama je glede na dohodke izšlo, na tesno, a se je.
V času odplačevanja prvega kredita sva v službah napredovala, tako da sva si lahko “privoščila” kredit za večje stanovanje, življenjsko zavarovanje, klasične dopuste in rabljen avto.
Zdaj imava pol stoletja, še par mesecev, pa bo kredit odplačan, kar nekaj imava tudi na strani, tako da si bova verjetno prvič v življenju privoščila malo boljši, rabljen, morda celo samo testni avto, preostanek pa bova porabila za pomoč otrokoma, ko se bosta osamosvajala.

Ker nisva imela nekoga v ozadju, ki bi priskočil, če bi zaškripalo, sva bila zelo ziheraška. Morda celo preveč, a po drugi strani k sreči. Ko sva najemala drugi kredit, je veliko najinih kolegov špekulativno vzelo kredit v “švicarjih”, midva pa sva prisluhnila najini bančnici, ki je svetovala, da naj bo kredit v valuti v kateri je plača.

Nekaj kolegom so pomagali starši, nekaj jih je dobilo stanovanja na razpisih z lastno udeležbo, nekaj jih živi pri starših, nekaj jih je odšlo v tujino, kjer ni običajno, da bi razmišljali o svoji nepremičnini – zelo različno.

New Report

Close