kako to
en mal mem,
Ti grem na jetra?:-))) Kaj???? Tole pisanje ti ne ugaja, Ne ugaja ti, kaj so delali domobranci in črnorokci. O tem ne bi smela pisati, kaj?
Ko je pa pisal “benaflek”, mu pa nisi dejal:
Daj, daj benaflek nehaj prepisavati in pisat, se ti je “sfuzlalo”, Ja ja, tisto ti je pa ugajalo. :-))) A ne???
Mene pa preganjaš. Saj ni nujno, da bereš, preskoči moje poste. Nastavi si na “posamezno”, pa me boš “komot” preskočil.:-)))))
Ha ha, tudi tvoj nick je “sfuzlan! Če si že meni določil “sfuzlanost”, to ni bilo prvič od tebe.:-)))), enako ti vračam!!!
Prostora dovolj! Pišiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii, še ti!!!!!!!
Pa še to:
V dneh od 9. do 12.januarja 1945.leta je CAnkarjev bataljon pod vodstvom narodnih herojev Staneta Žagarja in Jožeta Gregoriča vodil v Dražgošah uspešan boj z Nemci. Po umiku bataljona so se Nemci hudo maščevali. Vas so zravnali z zemljo, 41 vaščanov so pobili. 11. januarja 1942. leta so na Jelenčah ubili 20 vaščanov, med njimi 60-letnega Frakeljnovega očeta Petra in 17-letnega brata Zdravka. Po požigu vasi so se mati in tri sestre preselile v Kranj. Frakeljnova sestra Ivanka, živi z možem in otroki v Kanadi. Mati Ivana Frakelj je 1. aprila 1966. leta umrla v Čirčicah, stara 81 let. Do smrti je bila članica zveze združenj borcev NOV in je po sinu Zdravku dobivala pokojnino, ki pripada vojaškim vojnim invalidom. Je Frakelj kdaj pomislil, ko je moril, da bo njegova mati po vojni zelo ponosna članica borčevske organizacije in da ji bo socialistična družba, proti kateri se je tako trdovratno boril, priznala njeno delo. V Čirčicah pri Kranju še živita dve njegovi sestri. Obe sta me avgusta 1974. leta pismeno opozorili, da v knjigi ne smem omenjati njunega ustreljenega očeta in brata, kakor tudi ne mame in treh še živečih sester. Razumljivo je, da se takšni zahtevi ne morem pokoriti, ker je ozadje popolnoma jasno; naj ša naprej ljudje mislijo, da je Frakelj moril iz maščevanja, ker so mu partizani pobili družino.
Po koncu vojne se je Frakelj s svojo moorilsko tolpo umaknil na Koroškp. Iz belogardističnega taborišča v Vetrinju pri Celovcu so Angleži v skladu s sporazumumom z zavezniki, ki je bil sklenjen že med vojno, zadnje dni maja vrnili večino dosegljivih domobrancev Jugoslaviji. Več kot polovica Frakeljnovih morilcev, je odgovrjala pred vojaškimi sodišči. Danensn pa belogardistični pisuni v tujini jokajo nad “vetrinjsko tragedijo”, toda iz podatkov v tej knjigi, je vskomur jasno, kakšno kazen so morilci zaslužili.
Frakeljnu je uspelo, da je iz taborišča na Koroškem s sestro Ivanko zbežal v Italijo. Stane Švigelj iz Bresta pri Ljubljani, je bil nekoč Frakljev vojak, dva njegova brata pa pri črni roki. Stane, ki je imel čiste roke, se je prostovoljno vrnil domov v Brest in prevzel kmetijo, ki jo vzorno vodi. Obiskal sem ga in o Fraklju mi je povedal tole:
“Skupaj s Frakeljnom sem bil v taborišču v Italiji z njim je bila sestra. Med domobranci se je šušljalo, da je homoseksualec. Nihče se ni hotel družiti z njim. Nekega dne je izginil neznanokam. V taborišču so govorili, da se je prostovoljno javil v angleško vojsko za boj proti partizanom v Grčiji. Skrivnost je bila odgrnjena, ko so teden dni po njegovem odhodu na zunanjo in notranjo stran ograje taborišča nalepili letake, na katerih so bila imena vojnih zločincev, ki jih oblast išče. Med vojnimi zločinci je bilo zapisano tudi Frakeljnovo ime. Prepričan sem, da je bil Frakelj že v naprej obveščen, zato jo je urno popihal iz taborišča.”
Frakeljnovi sestri mi nista hoteli posredovati nikakršnih podatkov o bratu. Rekli sta, da ne vesta, kje živi.
Pa sem le razvozljal skrivnost. Oktobra 1974.leta je na vrata mojega stanovanja potrkala neka ženska in mi začela pripovedovati:
“V Nedeljskem sem brala, da iščete podatke o Francu Fraklju. Prihajam iz Kanade, pa vam lahko povem, kje živi. Med vojno sem stanovala na Poljanski cesti v Ljubljani.Mimo našega stanovanja je Frakelj hodil k Finkovim v rdečo hišo. Sicer sem ga poznala že pred vojno. Bil je suhe in visoke postave. Pravite, da ste pismeno vprašali nadškofijski ordinat, če je bil semeniščnik, kot sde je govorilo med vojno, pa so vam odgovorili, da ni bil.
Zagotavljam vam, da ga nikdar nisem videla v drugi obleki, kot v obleki semeniščnika in kasneje v uniformi domobranskega oficirja. Če ni bil semeniščnik, zakaj pa je nosil tako obleko?Morda pa je bil le nekaj časa, potem pa se je vpisal na pravo?
Franc Frakelj živi v Torontu v Kanadi, kjer je šef slovenske hraninice in posojilnicie na Mennig Avenie. Stanuje v predmestju Toronta,…… Z ženo, učiteljico, ima dva sina.
Omenjeno hranislnico domobranci imenujejo cerkvena banka. Franc Frakelj se zdaj piše Peter Markis.
Frakelj še vedno zganja veliko pobožnost. Na božični večer sem bila pri polnočnici v tisti slovenski cerkvi. Opazovala sem Frakeljna, kako kleči sredi cerkve in moli Ko pa se je začelo obhajilo, je dvignil roke kot apostol, odprl usta in stegnil jezik ter kot največji božji gorečnež začel po kolenih drseti priti obhajilni mizi, kjer je sprejel hostijo.
Ali vste, zajkaj sem vam prišla povedat, kje Frakelj živi? Med vojno so mi pripovedovali ljudje, ki so ga dobro poznali, da je v Kozlarjevi gošči pekel otroke.
Kmalu se bom vrnila v Toronto in če želite videti Petra Skalarja, vam ga bom pokazala. Če pa greste v slovensko cerkev, ga boste sami prepoznali po sliki in postavi.
Prepisano s strani, 420 – 422
=============================
Še mnogo je primerov, ki bi jih lahko prepisala. Malo pauze si bom vzela.
Sicer pa katerega zanima, lahko knjigo dobi v kakšni knjižnici.
Ga ni čistila, ko bi ta dejanja zbrisal.
NObena stvar ni tako skrita, da ne bi bila očita. Se glasi pregovor.
Velja za obe strani.
En mal mem. Če me spomin ne vara, si bil prav ti tisti, ki si pred časom pozival Prababi: napiši, pojasni, konkretno navedi, čakam tvoje pojasnilo….. In kaj ti sedaj ne paše?
TinaT. Kdo ti pa brani, da še ti kaj prepišeš in napišeš? Lahko kar na tem forumu. Po moje ni potrebno odpirati novega. Pa ne razmišljaj tako “Kdo bo koga?”. Vsak ima svojo resnico in tudi pravico, da jo napiše. In kaj je tukaj spornega? Nič se bat Prababi. Nisem še zasledila, da bi koga zmerjala ali žalila. Prav nasprotno. Je zelo strpna in zadevo vedno pojasni do konca. Za razliko od nekaterih drugih, ki potem, ko ostanejo brez argumentov postanejo žaljivi.
Prababi, res vsa čast vam. Kot je napisal Boom, kar nadaljujte. Prav je, da tudi mlajša generacija izve resnico o domobrancih, ki se danes tako rada sprevrača.[/quote]
Vrabček, hvala Ti za odgovor, namesto mene.:-))
Ja, pišem zato, da mladi zvedo, kaj so delali domobranci in črnorokci, saj se v teh letih po osamosvojitvi, mladina ni učilia zgodovine iz druge svetovne vojne. Tudi že malo starejši tukaj ne vedo kaj dosti.
Wild, sprašuje po podatkih, pa še ni dobila odgovora.:-) Mogoče se bo kdo našel, da ji bo napisal željene podatke.
Al se bo potrudila “sfuzlana” PRABABI. :-)))
Mogoče, pa ne takoj. V Zborniku 2007, je veliko podatkov.
Prababi, sploh ne berem, kar pišeš. Preberem zgolj tvoje odgovore. Podobna si Kalimeru: “Ko pa je pisal Benaflek mu pa nisi dejal ….. To je krivica ua, ua …, kot Kalimero, se ti ne zdi ali pa majhen otrok.
Nič te ne preganjam, umiri in ohladi se malo. Deluješ mi že zasvojeno. Zadnji tvoj stavek v odgovoru meni bi to kar potrdil. Pa, pa.
en mal mem,
se prav nič ne sekiram, če ne bereš,.-) ker vem, da te jezi, ker opisujem, kaj so delali bomobranci in črna roka z vednostjo škofa dr. Gregorija Rožmana.
Če jih samo nekaj prebere, bom zadovoljna. Škoda, da ni nastavljeno tako, da se vidi, koliko obiskovalcev prebere napisano temo.
Ha ha, vsakdo je nekomu podoben. Ti praviš, da sem Kalimeru.
Ha ha, ti pa: enemu, ki je zelo zasvojen in je kar precej, “en mal mem”
===========
Wild,
nihče ti ni odgovoril, oziroma posredoval podatkov, ki si jih prosila.
Vem, da ti ni marsikaj znano. Potrudi se, dobi “SLOVENSKI ZBORNIK 2007”.
V Zbornik je posredovalo podatke 41 ljudi.
Cilj tega zbornika je sporočilo zgodovinske resnice o dejstvih, podkrepljenih ne samo z osebnim pričevanjem, ampak tudi z dokumenti in izsledki znanstvenega raziskovanja naše preteklosti. Slovenski zbornik 2007 izročamo novim, mlajšim rodovom Slovencev. itd. ……
Odločno verjamem ljudem. Če jim ponudimo resnico, jim lahko zaupamo, da bodo premagali vsako nacionalno krizo. Najvažnejše pa je, da jim predočimo resnična dejstva. (Je napisano v uvodniku zbornika.)
Kolikor sem prebrala, so dobili ZBORNIK 2007, poslanci DZ, knjižnice. šole, vsi župani itd.
V zborniku je veliko podatkov. Veliko teh, katere prosiš ti. Mogoče bom katere še napisala, če bom pri volji.:-)) Delam raje bolj koristna dela, ki komu koristijo.
Obenem, iskreno sožalje in LP.
VSI SVETI, DAN SPOMINA NA MRTVE
===============================
JAKOB KRAŠOVEC
Jakob Krašovec suhotni,
v tisti noči prestrahotni
si kot Kristus pretrpel,
ves hrbet razbit imel.
Le ječiš, iz ust grgra ti!
Te fašist-hudič premlati
z bičem neusmiljeno,
muči še z elektriko.
Na komolcih in kolenih
ob tovariših iskrenih,
noč prečujemo s teboj,
kaj pa bi sami s seboj.
Sredi naše skupne sobe
si zaupal mi tegobe,
želje svojega srca –
davno že strohnjenega.
(Filip Rihar)
======================
Danes sem pred Tvojim grobom postala, vsa imena napisana na spominski plošči prebrala.
Žalostna je bila Tvoja zgodba, zato sem jo napisala.
NEZNANEMU TALCU
Zli-duh karabinjer visoki
med vrati vzame list in bere
priimek in ime “con tutta roba”
in talec vstane, vztrepeta in gre …
“Na svidenje trpin!” zašepeče.
“Na svidenje trpin!” dodamo,
oči odtrgati od njega nemogoče,
najbližji krepko stisne mu roko.
Koraka k selu črne smrti,
ki nejevoljno in nestrpno čaka,
zagrabi ga, surovo venkaj pahne
in vrata zadega mimogrede.
V čast mrtvemu že sorojaku
stojimo vsi – okameneli …
Morda čez uro pridemo na vrsto?
In negotovost nam šibi noge …
Nekje v Ljubljani spet drdrajo streli
v Gramozni jami ali na strelišču,
omahne v krvi brat, trpin neznani,
kot prestreljeno moje je srce.
3. 8. 1942 (Filip Rihar)
V PRIČAKOVANJU SMRTI
Poleti 1942
Že pada tiha noč med hiše,
morda gore na nebu zvezde,
morda že bledi mesec riše
trakove svetle, bele ceste.
Tu ni prijaznih zvezd svetloba
in ne srebrne mesečine,
to srce moje od svetlobe
v pričakovanju smrti gine.
Mrtvaška luč nad mano sveti
in duh v omamni grozi čuje
poslednji trd ukaz – umreti.
S poslednjimi močmi kljubuje.
Kam gredo moja mlada leta
in razni upi in načrti?
Življenje mladi sredi cveta
bo pokosila roka smrti.
Zakaj mu treba je trpeti
hrumeče, blazne sunke krvi?
Zakaj moral bi strohneti
tako mlad tam – med zemlje črvi?
(Filip Rihar)
Volterski vzdihi
====================================================================
Benaflek,
vedela sem, da mi ne boš na vse odgovoril, ni se to zgodilo prvič, ker ti ne odgovarjaš na temo, ki ti ne ustreza.
Joj joj, Rusi so izvozili v Nemčijo plinske peči,:-))) izgovor je dober, ti ga je prinesel mogoče PES na repu???
Ja, tudi veliko duhovnikov in katoličanov je pustilo življenje v taboriščih. Pa veš zakaj??? Zato, ker se z vsem niso strinjali, kar je počela cerkvena oblast. Jezusa in Boga ne mešaj v vojne dogodke, ker nista nič kriva.
Pišeš: **”Mussolini in Hitler sta delala s Cerkvijo v rokavicah in je trajalo, preden sta pokazala pravi obraz.”**
Kar dobro sta “nategnila” cerkveno oblast, z Rožmanov na čelu.
Rožman je izjavil: **”Da sta mu vse obljubila, dosegel pa ni nič, nobenega rešil. nobenega požiga vasi preprečil in še je našteval. Dosegel nisem nič, je dejal.”**
Pišeš: ***”Nič se ne čudim, da jih tako neumno braniš, saj so bili najbrž tvoji somišljeniki. Sram je tebe in druge tvoje misleče, itd. …. si na vse kriplje želite obesiti Cerkvi. Ne bo vam uspelo, itd.”****
Benaflek, mene ni in me ne more biti sram, ker nisem napravila nič hudega nikomur, živela sem v tistem času in bila žrtev tistih, ki jih zagovarjaš ti. Oropali so me za starševsko ljubezen, v času, ko sem jo kot otrok najbolj potrebovala, enako so oropali moje brate.
Zaradi medvojnega trpljenja, pa naša družina ni imela nobenih privilegij, vse kar smo ustvarili, smo si pošteno z delom. Nihče od mojih ni bil na kakšnem dobrem položaju, velikokrat sem se nasmejala, kar so mi nekateri pripisovali. Žal, mojih dragih, ni več. Ostala sem sama, mogoče prav zato, da sem ti tole napisala. Bog ve, zakaj?
Vem, da te jezim, ampak ti moram napisati še to.
Link DNEVNIKA, ki sem ti ga posredovala, pa le preberi, pa komentarje tudi, do konca, je zanimivo brati, kmalu pa bo izginil v ARHIV.
Tudi članek iz NOVIC z dne 26. maja 2007 si priskrbi. Pa knjigo, ki sta jo napisala Angleža, John Carsellis in Markus Ferrar “Slovenija 1945” si preberi. Meni je ni treba, ker sem vojno doživljala, ti je nisi, se vidi iz tvojega pisanja. V njej je opis iz Vetrinj, kaj se je takrat dogajalo.
Zapisano je tudi: “”Leta 1944 so domobranci celo javno prisegli velikemu vodji tretjega rajha. Kljub pozivom OF so z Nemci paktirali. Vse do konca vojne, mnogi zapeljani, za kar sta bila najbolj odgovorna škof Gregorij Rožman in general Leon Rupnik.””
Prisege domobrancev, na Hitlerjev rojstni dan 20. aprila 1944, ne bom pozabila, saj sem imela takrat “hišni zapor” po nalogu šefa domobrancev.
Ob nedeljah, pa so korakali v stroju k MAŠI, potem pa delali grdobije.
V članku NOVIC, piše tudi: “”Med prvimi je pobegnil Leon Rupnik, 5. maja 1945 je popoldne sedel v avtomobilček, ki ga je iz nemškega voznega parka dal na razpoolago dr. Doujak. “Mala kolona je počasi zavila po Bleiweissovi cesti. Po ulicah so drseli nemški vojaški avtomobili. Ljubljančani so šli po opravkih. Nihče ni vedel, da v majhnem zelenem avtomobilu odhaja general Leon Rupnik. Itd.””
Benaflek,
to niso izmišljotine, ne moje ne od tistih, ki mislijo podobno kot jaz.
Cerkveni voditelji so si to skuhali sami. Zakaj je Rožman rešil samo sebe in še nekatere druge, zakaj ne vseh, ki so se znašli v Vetrinjjah???
Zakaj jih je prepustil Angležem??
14.maja 1945, je general sir Brian Robertson, glavni upravni častnik v vrhovnem zavezniškem poveljstvu za Mediteran, poslal 8. armadi sporočilo, da je treba vse predano osebje jugoslovanske nacionalnosti, ki je služilo v nemških silah, razorožiti in izročiti lokalnim jugoslovanskim silam. To je vključevalo tudi Slovence. Že 17. maja je načelnik 5. korpusa brigadir Toby Low izdal drugo povelje: “Vsi Jugoslovani, ki so trenutno na območju korpusa, bodo čimprej predani Titovim silam. Te sile je treba takoj razorožiti in jim ne povedati cilja preselitve. Itd.””
Še veliko je napisanega, naj bo dovolj. Ostalo si preberi v Novicah.
Iz zgoraj napisanega je razvidno, da so bili 17. maja 1945 še vedno oboroženi, da niso odložili orožja. Nemci so orožje odložili takoj po podpisu v Topolšici.
Tisti, ki so domobrance z vprežno živino peljali v maju leta 1945 proti Vetrinjam, so tudi povedali, da zlepa niso odložili orožja.
Vir: Slovenske NOVICE, z dne sobota, 26. maja 2007, stran 19.
==============================================================
Vidim, da ste zelo pridni.
V temi: “”” kako to”””,
je veliko napisanega,KAJ SO DELALI BREZMADEŽNIKI!!
Z ozirom, da so nekateri takrat napisali, da sploh ne berejo, mogoče bodo sedaj???, ko so si nadeli druge nikce.
Prababi——– Vaš sistem enoumlja je propadel, ker ni spoštoval človekovih pravic, zato ga je ves razumen svet obsodil kot zločinski in ga postavil v druščino fašizma in nacizma !
Če misliš, da to ni res, se lahko pritožiš na Evropsko sodišče za človekove pravice in tam predstaviš svoje dokaze, zakaj to negiraš in boš dobila njihove dokaze, zakaj ste pristali v druščini zločinskih sistemov !!!
Ti ubogi otrok, si samo še živi zid iz viharja ZABLOD !!!
valovi,
res si “ZABLODEN” otrok!!! “Zgodovina”, ” 1 ” cvek!
Nekajkrat sem ti odgovorila na tvoje neprimerne komentarje, žal, je mojega časa škoda zapravljati za tvoje neumnosti, da je res tako, so ti že mnogi tukaj napisali.
Dokler bodo taki “volivalovali” po spletnih straneh, bo tako, kot je.
Pred časom sem ti že posredovala nekaj linkov, da jih prebereš, žal, jih nisi zmožen!
– BREZMADEŽNA POSTMODERNA INKVIZICIJA”
Nekaj odlomkov iz članka.
Druga svetovna vojna ni bila prijateljska tekma enakovrednih udeležencev. Zato je nujno razlikovanje med primarnimi storilci zločinov in njihovimi žrtvami na eni strani ter med nosilci opora (in upora) zoper fašizem in nacizem ter kasnejšimi (sodnimi in zunajsodnimi) kaznovanji….
Okupatorske sile na Slovenskem namreč niso sodelovale same in tudi ne bi bile tako “učinkovite”, če ne bi pri vojaškem vsestranskem nasilju organizirano sodelovale domače vojaške in policijske enote (MVAC), domobranske in druge.) Dejanja so bila storjena, vojaške enote so bille pred tem blagoslovljene ……..
– Kje so tisoči iztaknjenih oči, ki so jih ustaši nabirali pri svojih žrtvah, kje so jeziki tistih, ki so jim odrezali ustaši ? Kdaj bodo spregovorili pobiti slovenski prebivalci vasi, ki jih je okupirala NDH? ………
Več vlinku!
http://www.dnevnik.si/debate/pisma_bralcev/1042280821
-“ZLORABA ZGODOVINE”
– Medijski spektakel ….
– Lecitacija žrtev ….
– Tito zločinec Tito državnik ….
– Kdo pomni Rab ……
– Patetična interpretacija dogodkov – ugotovljerne žrtve, skupaj 70.922, posamezno naštete …
– Iz SLS stranke, duhovnik Anton Korošec, predsednik vlade kraljevine Jugoslavije …pred tem še….
– To ni sprava … (rehabilitacija kolaboracije) itd. …..
http://www.mladina.si/tednik/200911/zloraba_zgodovine
Komentat, boško, 2009-03-27, 14:43:48
Vem, da nisi sposoben vsega v linkih pozorno predelati-dojeti, ampak, sem vseeno to posredovala.
valovi, ….”ubogi otrok si ti, zelo ZABLODEN SI, pa živ, tudi še, mogoče, ti je v oporo kakšen zid???
Neni, to za enkrat še ni potrebno.
No, kar veliko ste napisasli o Dražgošah, tudi nekaj spominov od vaščanov Dražgoš.
Nihče, od teh, pa se ni spomnil na Franca Fraklja – Petra Skalarja, ki je bil strah in trepet mnogim v drugi svetovni vojni 1941-1945, bil je doma iz Dražgoš.
Tudi mene je bilo strah, Franca Fraklja – Petra Skalarja, “BARJANSKEGA KLAVCA”!
V Kozlarjevi gošči ,je pokončal mnogo nedolžnih ljudi, tudi otrok.
Zloglasni poveljnik domobranske postojanke na Barju Franc Frakelj – Peter Skalar je tudi izdal črnorokcem ukaz za usmrtitev deset žensk z Barja, med njimi je bila kmetica iz Vrbljenja Frančiška Štrumbelj, ki je zapustila osem mladoletnih otrok, njen mož pa je že prej umrl v internaciji na Rabu. (Slika z nekaj njenih otrok je vidna na strani 355.)
Na 419 strani je slika: Škof dr.Gregorij Rožman v družbi z domobranskimi oficirji. Drugi desno od škofa sedi Franc Frakelj – Peter Skalar. Franc Frakelj se je rodil 19. januarja 1917. leta v Dražgošah na Gorenjskem, lot sin gozdnega delavca. Na nasvet domačih duhovnikov so bistrega fanta dali v škofove zavode v Ljubljano. …. Kot študent in član Katoliške akcije je postal zagrizen Ehrlijev stražar. Na predlog stražarjev ga je odbor vaških straž že 1942. leta imenoval za povelnika vaške straže v Tomišlju. (Več na strani 418.)
—————————–
Tudi zgoraj v tem pisanju je nekaj napisanega o Dražgošah. Med drugim tudi:
V dneh od 9. do 12 janurja 1942. leta (zgoraj napisano 1945, je napaka) je Cankarjev bataljon pod vodstvom narodnih herojev Staneta Žagarja in Jožeta Gregorčiča vodil v Dražgošah uspešen boj z Nemci.
Nadaljevanje beri zgoraj!!
P.s.
Čudno, so se Francu Fraklju odpovedali tudi vaščani Dražgoš, kot so se njegovi sestri?
Nihče ga ne omenja!!!
Abel piše:
Zanima me, vprašam pa lahko.
Seveda lahko vprašaš, saj vidim, da nič ne veš. :-))))
V zgornjem postu je veliko napisanega, tudi o pobegu, Franca Fraklja iz taborišča, beri pozorno, če te zanima.:-)
Beri vse zgornje poste, je veliko “nedovoljenih cvetk”!
Kaj so delali domobranci izdajalci slovenskega naroda po lepi Sloveniji.
VSE TO SE JE DOGAJALO MED DRUGO SVETOVNO VOJNO V LETIH 1941 -1945.
TO JE SAMO DELČEK, VZEMI V ROKE ZGODOVINSKE KNJIGE,JIH JEVELIKO VKNJIŽNICAH.
TADEJ,
TUDI TI SI PREBERI ZGORNJI POST, KER SI GA SPREGLEDAL!?
TAM V TEMI”27. JANUAR”, SI ME SPRAŠEVAL, ČE SEM PISMENA, JA SEM PISMENA! ZGORAJ JE EN KUP MOJIH POSTOV, BOŠ VIDEL, DA SEM PISMENA, 🙂 SEM JIH JAZ PISALA.
Veš, sem ti že nekaj časa nazaj napisala, da dokler se bodo tukaj sprehajali taki volvalovi kot si ti, bo tako kot je. Vedno pišeš same bedarije. ŽAL, JE TAKO!
Čakam, že dolgo, da mi boš odgovoril na moje vprašanje:
Kaj so dobrega storili za slovenski narod domobranci?
Nisi MI še odgovoril kakšno mleko piješ? Napisal si, da bomo morali še veliko mleka spiti.
POVEJ VENDAR, KAKŠNEGA MLEKA???? DA SE IZOGNEMO TAKEMU MLEKU, KOT GA PIJEŠ TI!
SEM ŽE ZDAVNAJ UGOTOVILA, DA S TEBOJ NI VSE V REDU! BRKLAŠ IN BRKLAŠ!