Za mame, ki vse dopuščajo svojim sončkom in za vse funkcionalno odsotne očete:

http://www.jana.si/aktualno/ljudje/Kdo-bo-scitil-starse-pred-otroki.html

dober članek, malo iz konteksta njen dnevnik iz Havajev je krasen.

Vesna mi je odlična. In spet ima prav.

Za mame, ki vse dopuščajo svojim sončkom in za vse funkcionalno odsotne očete:

http://www.jana.si/aktualno/ljudje/Kdo-bo-scitil-starse-pred-otroki.html%5B/quote%5D

Ne vem, kje si ti zasledila kaj o mamh, pa še patološko požrtvovalnih?

Požrtvovalnost za svojega otroka je ena najbolj naravnih lastnosti mater.
Kakor pri vsaki stvari, pa najdeš nekaj izjem, ki pretiravajo.

Dovoj imam, da je beseda mama že skoraj postala psovka, če pa rečeš požrtvovalna mati je pa že čisti kriminal!!!

p.s. Interview je super in normalno govori o pasteh vzgajanja.

podpišem

Pa se kdaj vprašaš, zakaj? Ker še dvajset let nazaj temu ni bilo tako, zdaj pa je. Zakaj?

Točno tako, ene pa res mešate jabolka in hruške. Pretirano žrtvovanje je popolnoma nekaj drugega kot permisivna vzgoja. Pretirano požrtvovalne so bile naše mame, permisivno vzgaja del sodobne populacije staršev – ampak samo del. Pri Vesni me moti, ker ogromno posplošuje. Vedno deli na “vi delate narobe”, “jaz in še nekaj pametnih” pa vemo, kako je prav. Pa se v bistvu prav ona dostikrat zmoti, ravno zadnjič je v Mladini razlagala take nebuloze o evoluciji, da glava peče. Ker se vtika v vsako reč, tudi v tisto, o kateri nima blage veze. Ko bi se držala svojega področja in ko bi ne skušala prikazat vsega življa pod Alpami kot ekstremno zabitega, bi bilo prav fajn.

Zato ker se danes zavedamo, da ima ženska še kake druge kvalitete za razvijat, kot pa streči svojim otrokom in živeti zanje. Ker taka mati je STRUP zase, s tem pa zlasti za svojega otroka. Brez skrbi. Pa čeprav se ene tega nočete zavedat. Če imaš ti tega “pol kufer”, pomeni, da sama pri sebi nimaš teh zadev razčiščenih. Ženska, ki svojo identiteto živi v glavnem skozi vzgojo otrok, nikoli ne bi smela postati mati, ker je očitno, da z naraščajem fila neke svoje luknje in praznine – in to, verjemite, na otrokih ne pusti nič kaj dobrih posledic. Pa čeprav se “požrtvovalne” matere bijejo po prsih in svoje materinstvo postavljajo na pidesetal. In “požrtvovalna” skriva notri “žrtev” – kar je čisti strup za normalen razvoj otroka. Še nikoli noven otrok zares ni bil v sebi srečen in zadovoljen z materjo, ki se je “žrtovala” zanj, trust me.

Prva stvar, ki nam jo je spoštovana gospa povedala na predavanjih je bila: “Vi vsi ste bebci, edino jaz sem ubermensch. No, pa mogoče še Mauss, ker tako kot jaz, je bil tudi on najprej sociolog in nato antropolog. Torej, vsi ste bebci.”

Res spodbudno.

Je bila pa odlična profesorica in marsikdaj sem se bila prisiljena z njo strinjat.

Zato ker se danes zavedamo, da ima ženska še kake druge kvalitete za razvijat, kot pa streči svojim otrokom in živeti zanje. Ker taka mati je STRUP zase, s tem pa zlasti za svojega otroka. Brez skrbi. Pa čeprav se ene tega nočete zavedat. Če imaš ti tega “pol kufer”, pomeni, da sama pri sebi nimaš teh zadev razčiščenih. Ženska, ki svojo identiteto živi v glavnem skozi vzgojo otrok, nikoli ne bi smela postati mati, ker je očitno, da z naraščajem fila neke svoje luknje in praznine – in to, verjemite, na otrokih ne pusti nič kaj dobrih posledic. Pa čeprav se “požrtvovalne” matere bijejo po prsih in svoje materinstvo postavljajo na pidesetal. In “požrtvovalna” skriva notri “žrtev” – kar je čisti strup za normalen razvoj otroka. Še nikoli noven otrok zares ni bil v sebi srečen in zadovoljen z materjo, ki se je “žrtovala” zanj, trust me.[/quote]

Pa a si ti prebrala članek? Ali pa vsaj poiskala noter besedo žrtev, požrtvovalnost ali mogoče mati, mater, mama? Članek sploh ne govori o nobenih mamah. Držite se teme.

Vesna V .Godina je zanimiva ženska.
Ima otroka s cerebralno paralizo, zaradi česar v določeni meri razumem njeno kritično, nestrpno in zagrenjeno noto. V določeni meri se z njenimi razmiškljanji strinjam.
menim pa, da gre pogosto v svoji oceni antropologa predaleč.
Razumem, da se težko postavi v vlogo povprečnega starša, vendar pa ji malo predaha, malo zdrave distance do določene teme ne bi škodilo.
Mislim, da je njena glavna težava to, da se ob etiketiranju in kazanju s prstom pozablja pogledati v ogledalo, ki ga ima pred seboj.

A da res? Moja mama ni zaradi otrok žrtvovala svojega zakona. Pri nas doma ni bilo – zdaj je prišel otrok, zato si ti mož na stranskem tiru. Danes je v premnogo primerih moški čisto odveč, ženska je fanatična okoli tega, da je postala mama in vse drugo je brez veze. Ko je moja mama dobila mene, moj oče ni izgubil žene. Danes moški govorijo, da ko dobijo otroka, izgubijo ženo. In se ne vprašate, zakaj?

Mislim, vse spoštovanje ge. Godina kot mami, kot ženski, kot profesorici, kot raziskovalki. Resnično pa se mi zdi, in glede na njeno študentko bi znalo držati, da se ima za eno redkih pametnih na tem svetu. Kar avtomatično zmanjšuje njeno kredibilnost, v očeh mnogih. Malo ponižnosti v tem smislu ji ne bi škodilo.

In hecno je, da v antropologiji velja, da antropolog v resnici postaneš šele, ko greš za precej časa na teren. Ko si predvsem tiho in opazuješ in se udeležuješ dogajanja. Potem greš domov in si še dolgo tiho, ker zadevo preučuješ. Po par letih analiziranja lahko kaj pametnega rečeš, ampak še takrat je pri tako kompleksni zadevi kot je človeška družba, težko zavzeti stališče tole sem odkril in zdaj velja povsod in za vse večne čase. Ker ni tako. Ampak ga. Godina se tako obnaša.

Govori pa: da ne zagovarja fizičnega nasilja, da to za vzgojo ni potrebno, čeprav prenese tud 3 po riti, če se otrok s tem nauči nekaj življenjsko pomembnega?
Se pa strinjam z njo:meje so pomembne! Le v okviru jasno postavljenih mej, se otrok počuti varnega in če so te res jasno postavljene jih ne rabi preizkušat, ker se točno ve kje so. In pol ni teženja, dretja, trmarjenja…vsega tega, kar privede do ene po riti!

Draga mal realnosti, a imaš kakega otroka? Imet otroka avtomatsko, samo po sebi, pomeni “žrtvovanje” v nekem smislu – odrekanje. Vsaj prvih nekaj let – in to odrekanje kar temeljnim potrebam, spanju, počitku itd. Tako žrtvovanje je vgrajeno v starševstvo, to pride zraven. Ampak ti predpostavljaš, da nobena ženska, ki se odloči,. da bo ostala doma in recimo skrbela za otroke, ne more razviti same sebe. No, zveniš mi točno tako kot feministične profesorice z mnogih faksov, ki so mlade študentke prepričevale v tem duhu, oziroma kot študentka ene takih. Prevelika požrtvovalnost nima zveze s tem, ali ženska živi svojo identiteto le skozi vzgojo otrok ali ne. Vzgoja otrok v prvi vrsti pomeni OGROMNO DELA NA SEBI, veliko več, kot ga lahko dajo odnosi v službah. In preveč požrtvovalna je bila v prejšnjem stoletju cela generacija mater, ki so IMELE SLUŽBO – pa se pač niso otresle vzorca cankarjanske matere iz 19. stoletja. Tako da to, koliko se kdo posveča vzgoji otrok, nima prav nobene zveze s tem, da lahko ali ne lahko postane strup zanje. Nekdo je lahko strup za svoje otroke tudi s kariero.

Zato me izredno moti, ko označujete matere, ki se ukvarjajo le z vzgojo otrok, kot tiste, ki so zagotovo preveč žrtvujoče se. Obstaja tudi vmesno polje, drage feministke – imam magisterij, odlično kariero, ogromno hobijev, pa je določenem v trenutku prevladala želja po tem, da se popolnoma posvetim otrokom. Nisem sicer opustila kariere, sem pa zelo zmanjšala pričakovanja in delo. Ampak razumem vsako, ki so odloči posvetiti se otrokom, če se le z moćžem o tem strinjata. In me resno žali, z mano pa še vrsto žensk, ki imajo po več otrok in so tudi po desetletje ali dve primorane ostati doma, da se jih avtomatsko trpa v kategorijo “strupa” za otroke!

In dajte se držat teme, ni o materah, ni o žrtvovanju,.

A da ne? Naslov teme je Za vse patološko požrtvovalne mame. Pustiva zdaj, kaj piše v članku, tema je o patološko požrtvovalnih mamah.

A da res? Moja mama ni zaradi otrok žrtvovala svojega zakona. Pri nas doma ni bilo – zdaj je prišel otrok, zato si ti mož na stranskem tiru. Danes je v premnogo primerih moški čisto odveč, ženska je fanatična okoli tega, da je postala mama in vse drugo je brez veze. Ko je moja mama dobila mene, moj oče ni izgubil žene. Danes moški govorijo, da ko dobijo otroka, izgubijo ženo. In se ne vprašate, zakaj?[/quote]

Ok, evo zdaj sem sama naredila isto napako in posplošila 😉 Ne, nisem mislila na vso generacijo, na del nje pa vsekakor. Sploh pa posplošujep tudi ti, ne gre vedno nujno za žrtvovanje otroku v smislu zapostavljanja moža, lahko gre tudi za žrtvovanje otroku IN možu na račun sebe. Predvsem je tu z žrtvovanjem mišljeno zapostavljanje sebe.

Kako pa se “jasno postavi meje”? Kako zagotoviš njihovo “nepreizkušanje”?

A da ne? Naslov teme je Za vse patološko požrtvovalne mame. Pustiva zdaj, kaj piše v članku, tema je o patološko požrtvovalnih mamah.[/quote]

Ja in naslov je popolnoma napačen in zavajajoč, povedano že takoj v tretjem odgovoru nanj.

Draga mal realnosti, a imaš kakega otroka? Imet otroka avtomatsko, samo po sebi, pomeni “žrtvovanje” v nekem smislu – odrekanje. Vsaj prvih nekaj let – in to odrekanje kar temeljnim potrebam, spanju, počitku itd. Tako žrtvovanje je vgrajeno v starševstvo, to pride zraven. Ampak ti predpostavljaš, da nobena ženska, ki se odloči,. da bo ostala doma in recimo skrbela za otroke, ne more razviti same sebe. No, zveniš mi točno tako kot feministične profesorice z mnogih faksov, ki so mlade študentke prepričevale v tem duhu, oziroma kot študentka ene takih. Prevelika požrtvovalnost nima zveze s tem, ali ženska živi svojo identiteto le skozi vzgojo otrok ali ne. Vzgoja otrok v prvi vrsti pomeni OGROMNO DELA NA SEBI, veliko več, kot ga lahko dajo odnosi v službah. In preveč požrtvovalna je bila v prejšnjem stoletju cela generacija mater, ki so IMELE SLUŽBO – pa se pač niso otresle vzorca cankarjanske matere iz 19. stoletja. Tako da to, koliko se kdo posveča vzgoji otrok, nima prav nobene zveze s tem, da lahko ali ne lahko postane strup zanje. Nekdo je lahko strup za svoje otroke tudi s kariero.

Zato me izredno moti, ko označujete matere, ki se ukvarjajo le z vzgojo otrok, kot tiste, ki so zagotovo preveč žrtvujoče se. Obstaja tudi vmesno polje, drage feministke – imam magisterij, odlično kariero, ogromno hobijev, pa je določenem v trenutku prevladala želja po tem, da se popolnoma posvetim otrokom. Nisem sicer opustila kariere, sem pa zelo zmanjšala pričakovanja in delo. Ampak razumem vsako, ki so odloči posvetiti se otrokom, če se le z moćžem o tem strinjata. In me resno žali, z mano pa še vrsto žensk, ki imajo po več otrok in so tudi po desetletje ali dve primorane ostati doma, da se jih avtomatsko trpa v kategorijo “strupa” za otroke!

In dajte se držat teme, ni o materah, ni o žrtvovanju,.[/quote]

Se zelo, zelo strinjam s tabo.

A da ne? Naslov teme je Za vse patološko požrtvovalne mame. Pustiva zdaj, kaj piše v članku, tema je o patološko požrtvovalnih mamah.[/quote]

Ja in naslov je popolnoma napačen in zavajajoč, povedano že takoj v tretjem odgovoru nanj.[/quote]

To si povedala ti. In ti ves čas štrajkaš, da se je treba držati teme, da je naslov zavajajoč in sploh ne želiš slišati karkoli o patološkosti ali pretirani požrtvovalnosti. V bistvu nas na vsak način hočeš prepričati, naj o tem ne pišemo in nas opominjaš, naj se držimo teme, kot da bi pisale o razprodajah. Naslov teme je takšen. Pika.

Veliko strokovnega znanja premore! A žal prav Ona mi deluje največji NARCVIS – Jaz pa jaz in moja hčera pa jaz in spet jaz in moj način in ponovno jaz…to kar delam jaz je v redu, kar kdo drug je zanič! Tako slab odnos do vseh in vsakega kot ima ona, bog nas obvarji takega sveta.

O marsičem , kar izjavlja bi se jaz z njo krepko skregala in še marsikateri strokovnjak! A se ne, ker je tako nasilna v svojem izrekanju, da te mine se z njo ubadati! Sicer pa vse kar izjavlja za druge najbolje označuje njo samo.

Na kahlo pa damo otroka takrat, ko lahko iz nje sam tudi vstane!!!
Metode naših babic igranja na kahli so milo rečeno nezdrave in nimajo pravega efekta!
JAZ in marsikateri starš in delavec na področju vzgoje, nege in zdravja otrok vam bo to potrdil: hemeroidi, nočno mokrenje še v zrelih letih…so posledica takega navajanja na kahlo!
Otrok naj se seznanja s tem kaj se počne in zakaj v stranišče, kahlo a na njo ga posadite po 15 mesecu starosti, če želite, da bo čist pred drugim letom! Seveda s pohvalo in razlago. G A R A N T I R A NO bo uspeh brez stresa in poznejših povratkov. Obratno bo otrok jokal v pleničke in posteljo še doooolgo, če ga boste navajali prehitro, ko za to še ni telesno ne psihično zrel! Konec, pika!

Mene je danes prijazno presenetila sodelavka, visoko izobražena deklica (25 let), ki je dejala, da ima sicer v življenju mnogo ciljev, da pa je visoko nad vsemi želja biti mama, ki bo z otrokom kaj več kot za pravljico za lahko noč. Da se veseli časa, ko bo otroku pomagala pri prvih korakih v svet in da bo takrat za nekaj let svoje želje po karieri potisnila globoko v ozadje.

Vesela sem zato, ker pogosto berem, da smo starši, ki se z otroki veliko ukvarjamo (več kot nekateri) ožigosani kot preveč požrtvovalni, cankarjanski.

Sama vidim, da sta se moj trud in čas obrestovala. Moj najstnik raste v samozavestno, zadovoljno in notranje uravnovešeno osebo, ki ima v življenju svoje cilje, katerih dosegov se veseli, padci ga ne zlomijo, obenem pa zna ceniti tudi cilje in delo drugih (in me spodbuja pri doseganju mojih lastnih ciljev).

Vsak po svoje, vsak po svojih željah in prioritetah, a prosim, naj starševanje ne postane nekaj manjvrednega!

vzgoja-večna uganka..

Ja in naslov je popolnoma napačen in zavajajoč, povedano že takoj v tretjem odgovoru nanj.[/quote]

To si povedala ti. In ti ves čas štrajkaš, da se je treba držati teme, da je naslov zavajajoč in sploh ne želiš slišati karkoli o patološkosti ali pretirani požrtvovalnosti. V bistvu nas na vsak način hočeš prepričati, naj o tem ne pišemo in nas opominjaš, naj se držimo teme, kot da bi pisale o razprodajah. Naslov teme je takšen. Pika.[/quote]

To je povedal nekdo drug, katerega nick sem samo skopirala in prilepila zraven 2, ker se z njim/njo strinjam. A če bo naslov Kako do Paga, v vprašanju pa bo avtorico zanimalo nekaj o brisačah, ji boš napopala pot do Paga in potem vso debato razpravljala o Pagu namesto o brisačah? Sicer sem pa tudi napisala kaj si mislim o takih, ki danes že skoraj vsaki materi priklopijo pridevek pretirano požrtvovalna.

Ker vem, koliko truda je morala ga. Godina vložiti v svoje starševstvo, se mi zdi na tem mestu pač precej bedno govoriti o pretirani požrtvovalnosti mam. Preberi uvod: “ona, njena mama, ima prvič po triindvajsetih letih čas zase.” To veliko pove o tem, kako različna merila obstajajo za to ti. “požrtvovalnost”, vsaj meni.