Kako naj zacnem? Da sem gej? Istospolno usmerjen sem. Ja, ze od kar pomnim. Nikoli me nobena zenska ni privlacila, niti v letih, ko me je razganjalo, niti v sanjarjenjih. Vseeno sem se tezko sprijaznil, da sem drugacen. Okolica temu pac ni bila naklonjena. A sem naredil korak…povedal druzini in ozjim prijateljem. Tega je zdaj ze slabih 20 let. 10 let sem tudi v zelo lepi resni in trdni zvezi. Vse štima. Res. Nakar je v moje zivljenje stopila zenska, ki mi je svet obrnila na glavo. Iskreno nikoli ne bi mislil, da je to mozno. Zaljubil sem se. Torej v zensko. Prvic v zivljenju je zenska pritegnila mojo pozornost v smislu privlacnosti. Custva so precej sveza in partnerju nisem povedal. Niti ne vem, ce bom, ker sem nekako odlocen, da custev ne bom negoval, ker ne vem, kam bi to vodilo. Sem pa totalno zmeden, kako se lahko to kar tako zgodi. Po dveh desetletjih bojev s samim sabo in sprejemanjem svoje drugacnosti, naj zdaj predelujem še tole.

Prisla je tiho in vizualno nevpadljivo, ampak s svojo prisotnostjo naredila nepricakovano. Je lepa punca, nezna, zadrzana, skromna. Izredno pametna, pronicljiva…in v njen um sem se ujel. Tako drugacna je od drugih zensk, to lahko zatrdim. Rad bi bil v njeni druzbi, ceprav se je izogibam kolikor se da, da ne zapletem dodatno. Sanjarim o njenih ustnicah in pogledu, o tem, kako bi bilo poljubiti zensko. Ne vem, ce ve za mojo spolno usmerjenost, je pa tudi sama v resni zvezi (in ima druzino). Je pa dejstvo, da stikov ne morem popolnoma prekiniti. Cutim, da ji je v moji druzbi prijetno. Custva do mojega partnerja se niso spremenila, se vedno me privlaci, prav tako se vedno trznem ob kaksnemu drugemu moskemu. Torej ostajam gej ocitno…ki sanjari o tocno eni punci.

Vem zagotovo, da ji o obcitkih ne bom  razlagal, niti mojemu partnerju. Razcistil bom pri sebi in sel dalje. Upam, da bo slo.

In tu prosim za vaso pomoc. Poznate kaksen tak primer? Berem, da seveda je mozno, da naletis na osebo nasprotnega spola, ki te privlaci. V nasih krogih tudi slisim kdaj za koga, ki ga seveda ne poznam in niti ne vem, ali je res ali ne. Kako se stvari razpletejo? Bi vi na mojem mestu ravnali drugace? Tuhtam, ali bo to kar tako minilo (glede na to, da stikov prekiniti ne morem)? Da bi se ponovilo še s kaksno drugo zensko pa  iskreno dvomim.

Kot gej najbrž poznaš nanizanko Zlata dekleta (Golden Girls).

No, ko Blanche nekaj kvačka kot ti tule, ji Dorothy hitro pove, kam sodi:

“You’re lying, Blanche.”

Pozabi nanjo. Verjetno, ce bi bil z njo, bi te se vseeno vleklo k moskim, predstavljaj si potem njeno razocaranje, edino zensko, ki bi ti kaj pomenila, bi razocaral.

Mi daješ misliti. Straši me to, da vem, da sem dober v “laganju” samemu sebi. Se bojim, da ne bo tako enostavno (kot se mi na trenutke zdi) razplesti tole.

@Pozabi, hvala.

nekak je težava, da ima ona  družino. Prav tako nič ne pišeš o tem, da bi ti bil njej privlačen, razen da ji je prijetno v tvoji družbi…

Glede tega, kako da so se taka čustva prebudila…pač so se, lepo je biti zaljubljen 🙂 Prepusti se sanjarjenju, ni pa prav, da jo medeš, če ima urejeno življenje…

Glej, če ima družino – jo boš šel razbit? Nič ni grdega fantazirati o nekom, dokler ne gre v varanje. Če s svojim partnerjem nisi “dovolj” srečen, se razidi – to nima veze z njo. To velja za vse, verjamem pa, da je zate kot istospolnega moškega dodatna okoliščina možnosti biološke družine. Tu zelo sočustvujem.

Pri fantazijah včasih pomaga, druženje v smislu, da se razblini idealizirana podoba – saj poznaš razliko med všečnostjo in ljubeznijo, s partnerjem nisi 10let skupaj, ker sta si všeč, ampak ker se imata rada.

V vsakem primeru pa ti želim srečo. Mogoče je ona tvoj “magical unicorn”, mogoče bosta imela happily ever after, mogoče pa je samo ena bleščica, ki izgleda kot diamant na daleč. Poskusi jo spoznati kot človeka in ostani dostojen partner svojemu partnerju.

Privlači te lahko marsikdo, sploh ko ga ne poznaš, pa si ga v mislih izrišeš po svojih željah, idealih in iščeš sebe v njemu, prepoznaš svoje dobre lastnosti v drugemu, čeprav jih morda v resnici sploh nima, saj štejejo le dejanja in ne besede ali kako nekaj izgleda na hitro, na koncu pa ugotoviš, da je ta oseba nagravžen psihopat (-ka v tvojem primeru) in kaj boš potem? Uničil si pa dve družini! Jaz si nikoli ne bi drznila vpletati med dva, ki sta skupaj. Bilo bi mi izpod časti. Če si ti njej zanimiv, ti bo že dala vedeti, takrat se pa moraš odločiti ali riskirati, prevzeti odgovornost za svoje poteze in partnerja zapustiti ali jo odmisliti za vedno. Lahko gresta začasno narazen, da ugotoviš kaj čutiš do koga, da se misli izkristalizirajo a vedi, da ta čas tudi partner lahko izbira druge in si najde nekoga bolj primernega njegovim željam. Poti nazaj včasih ni več. Važno je, da tudi njej jasno poveš, da si jo želiš bolje spoznati in si vzameš čas za to spoznavanje – kot prijatelja. Se družita mal več in ugotoviš ali se vidiš z njo v prihodnosti, ali imata skupne interese, cilje, ali boš tudi od nje čez čas bežal h komu tretjemu, ko se je boš naveličal. Da ne zavajaš ne sebe ne nje, so odprte karte in iskren pogovor najboljša opcija. Tako vedno oba vesta na čem sta in se temu primerno obnašata. Nobenih igric. Lahko se vama izide, lahko ne, a vsaj poskusil si in te ne bo srbela misel na to še leta. Če se odločiš takrat za svojega sedanjega partnerja, bo to zagotovo for good. Včasih nas take preizkušnje še bolj povežejo, ko se s partnerji malo zgubimo vsak po svoji poti, ampak vedno ostani iskren. Igric nihče ne mara (razen psihopatov s pustimi življenji) in v izogib prizadetosti enega ali drugega, bodi odkrit kakorkoli se že odločiš. Predvsem pa iskren do sebe. Na koncu boš s svojo odločitvijo moral živeti ti.

Prijatelj, če imaš dušo oziroma ti je mar do nje, vsaj malo, ji ne boš želel slabo in ji šel razdirati družine za svoj firbec. Konc debate.

Lahko delim zgodbo ki ima nekaj podobnosti.

Pred davnimi leti je bil en fant kateri je marsikero bejbo spoznal, in več kot jih je spoznal manj so ga te lisičke in njihovi triki privlačile. Prišlo je do točke da so se mu začele gabiti. In taktat, iz nikjer, je slučajno spoznal eno punco, nič posebnega na prvi pogled, a ko ji je pogledal globoko v oči, videl plamen življenja, ognjevito dušo, ujeto v namišljenem zaporu. Nekaj na njej ga je premaknilo iz mesta. In tudi njo je nekaj premaknilo. Začela sta se družiti in ko so pričele iskre skakati, mu zaupala mu je da ima moža. Takrat je ogotovil da se bo res opekel, a vseeno je želel poizkusiti če je res kar čuti. In res je bilo. Preživela nekaj neverjetnih mesecev a počasi počasi je fantina izgubljal spanec. Strast je bila, a misel, da bi jo nekomu sigurnemu speljal za neko nesigurno prihodnjost ga je pričela dušiti. Seveda je tudi njo pričelo, še bolj kot njega. Na koncu se je odločil odmakniti. In pravilno storjeno, v pravem času. Ona se še vedno lahko vrnila v stabilno življenje in on se sedaj tolče po glavi kaj je želel storiti. Danes oba imata greh ki ga ne čas, ne nobena oseba, ne spoved lahko odpustila.

Ne si umazati duše, če jo imaste, ni vredno ❤

Hvala za lep zapis. Imam zelo trdne vrednote, kar se zvestobe tiče. Kolikor jo poznam, tudi ona. Ne vem, ali to zakomplicira zadevo ali olajša.  Seveda imam ves cas v mislih tudi njeno druzino in mojega partnerja. Koliko ljudi je lahko prizadetih. Spet po drugi strani pa me razjeda misel, da, ker sem “priden”, ne bom ugotovil, kaj mi zivljenje ponuja.

Nimaš jajc zagrabiti priložnosti in riskirati kot veliko drugih, tudi če niso geji. Moški ste takšni, kao lovci pa vse to, na koncu prpe da jih ni večjih, ko je treba iz cone udobja. Ti bi j… a da ti ne uđe se temu reče. Brez rizika ni zmage. Vprašanje je le če je ona tebi vredna tega? Če ni in si z njo ne predstavljaš prihodnosti, ne vidiš že sedaj, da bi z njo lahko prebil večnost (tudi če ne na koncu) jo pusti pri miru. Karkoli že ima, je verjetno boljše od tega kar ji en tak mečkač lahko ponudi. Cincanje v nedogled za vsak drek ni obrodilo nikoli nobenih rezultatov. Najbolj uspešni ljudje gredo na polno skozi življenje in tako ne ostanejo obžalovanja na koncu. Tista najbolj bolijo in te grizejo do konca življenja. Se ti zdi, da bi jo znal obžalovati na smrtni postelji? Takšna vprašanja si postavi, ne moremo ti mi svetovati, ker ne vemo kaj čutita. To morata vidva rešiti osebno na 4 oči. Vse ostalo je brezvezno ugibanje in potrata časa, energije.

Vidiš kako tisti zgoraj obžaluje. Ne dopusti, da pride do tega. Bodi odločen, pa če se zafrkneš (karkoli se boš pač odločil) boš vedel da si naredil tako kot ti je velevalo srce in ne boš obžaloval nikoli.

Ali si ze sploh poskusil z zensko?

Ne, nikoli. Nikoli me ni nobena privlacila. Pri tej pa me je najprej ocaral njen karakter. In nato se je scasoma rodila privlacnost. Nekaj casa sem si zanikal, ker se mi je zdelo neverjetno, da to obcutim. Poznam jo dalj casa – ni kar ena, ki je vceraj prifrcala mimo. Je ena izmed oseb, ki so enostavno povedano zelo prijetne in ki jih imas zlahka rad. Res pobere vse pluse…saj zato pa je zasedena in v dobrem odnosu. Razmisljal sem, da nima tistih tipicnih zenskih “sibkih” tock: ne opravlja,  ni prepirljiva, se ne spogleduje (ceprav marsikdo obrne pogled za njo), ne jamra, se ne hvali in ne dramatizira. Ima pa cudovit iskren nasmeh, je nezna/mila, zelo empaticna, do vseh spostljiva in pametna. Vcasih iz njenega pogleda tocno vem, kaj si misli 🙂 Res mi je spodnesla tla pod nogami.

O_o

to je takooo lepo napisano.

Ampak pazi – je preveč lepo napisano. Vsakdo je samo človek iz mesa in krvi in ta tvoja gospodična/gospa, je to prav tako. Ima tudi ona svoje negativne točke.

Ne moreš biti z njo – ne ta trenutek. Morda bo vaju življenje kdaj prineslo skupaj, vendar ta trenutek sta oba vezana.

Lahko pa narediš nekaj – jo spoznaš. Škoda je tako osebo izpustiti iz rok in ko greš 1x preko te privlačnosti, spoznaš osebo, spoznaš nekoga, ki bo tam ob tebi tudi če ne v obliki ki si jo želiš.

It z njo ven, na pijačo ali sladoled ni greh a ne? Če oba partnerja za to vesta in ni namere da bi se kaj zgodilo. Spiznajo jo, pojdi z njo ven, pojdite skupaj ven. Sama ti povem, da če bi bila na mestu te osebe, bi si želela eno osebo več v svojem življenju in prijatelja, ki ni mož, s katerim bi lahko šla pohajat

Ma fuj, ženska! In s tisto ogabno vagino. Ne serji ga, ostani močan!

Good story.

ne jo izpustit iz rok. takih oseb ni dosti .. prepusti se toku … ne veš kam pelje in kaj boš pridobil… ljudi spoznamo z razlogom .. morda si ti njen razlog in boš ti prinesel nekaj v njeno življenje

žalostno se mi zdi, da nekoga ne spoznamo podrobno, ker nam je všeč, ker sanjamo o teh ustnicah, ker je tako “všečen”. Koliko ljudi misliš, da razmišlja podobno – mi j tako zelo všeč, da je ne morem spoznat in jo pustim. Koliko žensk misliš, da se z njo druži, ker je tako všečna?

Predpostavljam ,da malo. Predpostavljam, da ima tudi malo prijateljev. Tako všečne ženske niso dobro sprejete v družbi in če je tok ljudi, ki razmišlja podobno kot ti – ne bom negoval čustev, se je izogibam ipd., mora biti kar precej osamljena oseba z nasmehom sicer, vendar osamljena.

Zakaj je treba poglabljat nekaj, kar je prišlo spontano. Ti je všeč karakter in zaljubil si se v karakter, ki ga, tako kot opisuješ, poznaš na površju, navidezno. poznaš je ne v ostalih pogledih – je ženska, pride sitna, zahtevna, včasih lena in ker je ženska, sem prepričana, da tudi zakriči kdaj pa kdaj, tudi doma.

Zakaj izpustiti tako osebo? Kje piše, da bo kaj iz tega? sprašujem se, koliko ljudem je bila všeč, pa so jo izpustili prav zaradi tega, ker je bilo preveč za njih, da bi se s tako osebo spoznali in se zanjo potrudili. Morda je v takem razmerju prav zato, ker ni drugih.

privlačnost je začasna, trenutna in prav tako zaljubljenost. Ta mine in mine po določenem obdobju, ka si z nekom in preživljaš čas z nekom. Če je ne boš spoznal tudi bolj globlje in z njo preživljal čas, se z njo pogovarjal in se je ne boš nehal izogibat, boš v sebi vedno nosil dvom “kaj pa če? Kaj bi bilo?” Partnerju ni treba razglabljat o čustvih, lahko le poveš, da si spoznal prijazno osebo in bi jo rad spoznal naprej. Takih ljudi je škoda izpustit iz življenja – lahko tebi marsikaj dajo ali ti nekaj njim daš. In če to čustiš, če te vleče k njej in če meniš, da tudi njo vleče k tebi, morda sta se spoznala z nekim konkretnim razlogom, ki bo jasen čez čas., z leti.

Ampak si se že odločil a ne? Noš kot vsi ostali in šel proč tudi ti, ker je to zate preveč zapleteno in se ti ne da. Imaš rad svojo rutino. Izbral si kar je easy, tako kot vsi ostali.

Ti povem skrivnost – da nekdo postane tak, postane skozi trplejnje, osamljenost, žalost. Da je taka, je taka, ker ni imela lepega življenja. Nekdo ni tako empatičen, kar tako. Tak postane, ker je marsikaj slabega predoživel.

Jao. Ti nisi gej 😄😄😄

Si že slišal za biseksualnost? Redko je 50 – 50. Da te pol moški privlačijo ali pol ženske. Večino ljudi privlači en spol bolj kot drugi. Pač pri tebi je razmerje 90% za moške, 10% za ženske.

Ponavadi pa zgodbe, kot je tvoja poslušamo od moških, ki pravijo, da so heteroseksualci in so se zagledali v moškega.

Ljudje zaradi naše bolne družbe čutijo potrebo, da se opredelijo in popredalčkajo. Zato pa je odklonska LGBTQ+ ideologija si izmislila 50 novih spolov, ker so pač isti bolniki kot tradicionalisti, ki zagovarjajo krščanske in družinske vrednote.

Torej 90%, 95% moških biseksualcev nikoli ne poskusi z moškim, da si lahko lažejo, da ao hetero (dokler jih jaz ne zapeljem v gej seks, zato pa sem vsem tipom prvi tip v živlenju, ker se jih toliko upira, da bi poskusili 😝😁😄).

Isto je z geji, dosti jih ni gejov, a čutijo potrebo, da se opredelijo kot geji.

Gejov je izredno malo, biseksualcev pa ogromno veliko.

za vse, kar ti je bilo napisano, bi ti še svetovala tole: ne obremenjuj se s čustvi in ne kompliciraj si življenja. Spoznal si žensko, ki je ok , po opisu sodeč bolj podobna ženskam, kot so bile včasih (po vrednotah in vedenju). Ne kompliciraj si življenja z nepotrebnimi kaj in kako in zakaj. Spoznal si jo, všeč ti je, privlači te karakterno in vse, kar se sprašuješ je zgolj to, kako bi jo bilo poljubiti. Torej tu je le radovednost, vendar vse ostalo je pristno.

Spoznal si redek primerek ženske, ki je “normalna” za rečt ali  vsaj meniš, da je “normalna” in bi se lahko z njo pogovarjal. Ne izogibaj se je, ker bo pomislila, da je kaj narobe z njo ali da ti je kaj storila ali užalila ali celo da jo “preziraš”.

Stopi do nje, jo pozdravi, povprašaj kako je kaj, za kakšno njeno mnenje, povej kaj o sebi, da bo tudi ona spoznala tebe, predstavi se. Po opisu sodeč jo videvaš v nekem okolju, vendar ne direktno in ne vsak dan, le v določenih trenutkih in situacijah. Te ona pozna? Ve kdo si?

Ne bomo polemizirali o tem ali si ali nisi BI ali kaj drugega, ker res nima pomena. Ne se je izogibat, ampak zberi pogum in se vrži v to, kar je in živi to, kar je. Ne razmišljaj in če sanjaš, sanjaj. Kot sem pisala že gor, partnerju priznaj, da si spoznal žensko, ki se ti zdi ok, vredu, simpatična in si jo želiš spoznat in da bi bila tudi njemu všeč, ker je res prijazna in redka, biser.

Če meniš, da si tudi ti njej všeč, se bosta spoznaval. Če je tok iskrena kot praviš, kje piše, da ni že možu povedala, kaj čusti ali misli o nekomu? In verjetno bi možu tudi povedala o tebi, če bi se spoznala, šla kam ven, hodit, na sprehod, sladoled ipd. Morda ti bo, prav zato, ker si v zvezi, veliko prej zaupala kot bi nekemu moškemu drugemu.

Sem ti že zgoraj omenila, da take ženske niso dobro sprejete pri drugih ženskah. In morda je ne bo več tam, kjer jo videvaš, čez nekaj mesecev, ampak čustva bodo ostala.

To, da si njo spoznal, da si začutil, kar si, in predpostavljaš, da čusti tudi ona do tebe, ni naključje. Prepusti se. Če bo kdaj prišlo do tega, da bosta na meji za prestopit mejo, se boš o tem pogovarjal z njo in reševal problem z njo. Če. Vendar tega ne boš nikoli vedel, če ne poskusiš in ne daš temu, kar koli je, priložnost.

Hvala za socuten zapis. 🙏

Poznava se že nekaj let, dnevno komunicirava, se vidiva. Nisva pa nikoli sla na kavo oz se kakorkoli družila. Tudi takrat ne, ko mi je bila samo prijetna. Kar je sveže, je privlacnost. Tole z dodatnim druzenjem se mi sicer zdi zelo drzno, ampak mi je dalo misliti. Morda res privlacnost mine/se zmanjsa in (po)ostane kaj manj nevarnega 🙂

Jah…se razume, da ne razmisljam samo o poljubu 😉

tudi sama sem se znašla v podobni situaciji. Sem poročena, otrok in vse, in na delovnem mestu sem spoznala moškega (ni sodelavec), ki mi je pritegnil, ki mi je bil všeč že od vsega začetka, vendar, bolj ko je šel čas naprej, bolj je postajal hladen do mene. Je bilo tudi obdobje, ko sem se ga bala, misleč, da me bo poslal v tri krasne ali da sem ga osebno užalila, naredila kakšno škodo ipd. Poskušala sem se z njim pogovarjat, bit iskrena, začet pogovr, pa vendar vse, kar počne je zgolj to, da mi ne odgovarja, gleda ravno in se me izogiba.

problem je, da me privlači, da me nekaj vleče k njemu, da bi mu rada zrla v oči, v njegove rjave oči in se v njih izgubila. Z nikomer ne morem o tem govorit in grize me, ker pride, včasih tudi večkrat na teden, potem pa zgine in ga ni tudi po 1 mesec. Jaz, jaz pa gledam in čakam, če ga bom videla, če bo prišel in postajam žalostna. Po preteku določenega obdobja se prijaznim, da ga ni in ga ne bom videla in zakopljem čustva. Potem pa pride, pa se pojavi in so ta čustva še močnejša. Do te mere, da sem se tresla, ko sem ga videla in sem bila tiho, ker sem se skušala umirit.

razblini mehurček. Ti lahko. Jaz ne morem nič, samo čakam, da dam odpoved čez nekaj mesecev in grem, ker teh čustev, te napetosti, ne. Tako ko ti z njo, si tudi sama želim bit z njim, se ga dotikat in hkrati me mož še vedno privlači, še vedno ga imama rada in še vedno se šaliva, pa vendar … pritegnil me ni zaradi zunanjosti (je lep moški), marveč zaradi karakterja in za to, kar bi lahko bilo, pa ne bo, ker ga ne bom nikoli spoznala, se z njim pogovarjala ali šla kam z njim. Jaz ne morem ničesar naredit, ti pa lahko. Lahko živiš in se veseliš, da si našel biser, redek biser. Ne ga izpustit, življenje je prekratko