Bistvo vsega je, da se je treba v življenju pač odločit. In ko si že malo starejši, je težje karkoli spreminjat oz. se odločit za spremembo.

Energija pa itak vedno teče. 😊

Prav imaš Kr ena422.  V življenju si je potrebno včasih odločit in si določene stvari upat! Kar ni vedno lahko.

Lepo napisano – lekcija celotnega posta strnjenega v nekaj besedah. ☺

Bistvo vsega je, da sem fant, ki ima rad svojega dolgoletnega partnerja, ki me privlaci, prav tako pa me prvic v zivljenju privlaci zenska. Na to gledam kot na preiskusnjo in ne kot na priloznost. Tu se razhajamo s komentatoricami. Ene predlagajo, da bolj dobro spoznam oz v drugacni luci spoznam to “mojo” punco, druge, da naj pustim stati kot je.

Morda sem tudi malo razocaral tiste prve, ker so pricakovale akcijo z moje strani. In debata se je malo razvnela.

V glavnem. Oba sva zasedena. Upam si trditi, da je tudi ona rada v moji druzbi. Oba sva taksna, da koraka dalje v okolju kot sva, ne bova naredila. Ne poznam se toliko, da bi vedel, kako bi peljal zadevo, ce me zaprejo s to punco nekam. 😊 Vem da vabila na kavo ali sprehod ali podobno niso enako, ampak glede na trenutne obcutke bi taksna srecanja po vsej verjetnosti samo še okrepila privlacnost do nje. Cesar si ne zelim.

Enostavno cakam dan, ko me ta privlcnost mine. Kaj naj recem drugega. Vesel bi kaksnega odgovora in izkusnje v tej smeri, da naj ne skrbim-da bo itak minilo, ampak se seveda zavedam, da iscem iglo v senu. Gre verjetno za zelo specificno situacijo, v kateri sem se znasel.

In punco poznam dolgo in dobro, ne od “vceraj”.

🥺

Ja, ker imam v mislih custva mojega partnerja ter njenega partnerja in njenih otrok.

Ce tehtam, sem eden, ki je (bo) prizadet, ce ne naredim nicesar. Ce se zapletem z njo, bo prizadetih veliko vec…ja, midva pa verjetno srecna. Tehtam torej mene in njih.

Upam, da se kdo razmislja kot jaz 😪 in me razume.

Dragi zmeden

Zelo te razumem in zelo lepo je od tebe, da imaš  v misli vse, a na tvojo punco si pozabil! Pišeš, da boš vsakem primeru ti prizadet. Ja, res je! Kaj pa je z njo?  Kaj si ona želi, ne opisuješ. Si jo kdaj vprašal? Se mi zdi, da si kljub temu malo egoističen, kajti ne veš točno ali je srečna v zakonu in kaki odnos ima. Mogoče pa si ona  kaj drugega želi kot ti misliš. Zato še vedno menim, da se z njo pogovori. Ne odločaj sam, ker čej je tako samosvoja kot jo opisuješ, ti bo enega dne zamerila, ker si namesto nje ti vse odločil.

No tako bi jaz se odzvala, če bi bila v koži tvoje punce.

Seveda odločitev je tvoja. Ti se moraš za enega odločit. Ampak bodi tudi posten do nje!

Veiko uspehov in sreče v ljubezni še naprej.

Še vedno ne razumeš

Jaz pa mislim, da mu je vse jasno.

Točno tako kot si napisal, da zdaj trpiš samo ti, če pa bi naredil kak korak v smeri, da bosta skupaj, bi trpelo več ljudi. Preprosto, če imaš kaj empatije, ni fer do drugih. Sploh, ker so tukaj še otroci.

Sicer to, ko pišeš, da bi bila vidva srečna, sploh vnaprej ne moreš vedeti. Prvič sploh ne veš, kako je živeti z žensko in drugič ti jo poznaš samo v enem okolju, ki je službeno, kajne? To pa ne gre enečiti z domačim okoljem.

To sanjarjenje kako bi bilo super z njo, je plod tvoje zaljubljenosti. Nikoli ni potem v reali tudi tako. Zelo verjetno bi sčasoma začel pogrešat nekaj kar ti lahko da samo moški (ne mislim s tem tistega med nogami), ampak na energetskem in duhovnem nivoju.

Naj še dodam, da vsaka takšna zaljubljenost mine, ko preteče nekaj časa in začneš gledat na to z realnimi očmi. Vsaj mene je še vedno minilo in če se zdaj za nazaj spomnim, mi je smešno, kako sem bila zagledana. Obenem sem vsakič hvaležna, da nisem naredila nobenega koraka v tisti smeri, ampak poskrbela za distanco in umik. Preprosto ni vredno.

Končno ena ki razume v čem je bistvo!!! Sam avtor in večina tu gor ne.

To je razlog da sem pisala naj jo spozna v drugem okolju – videl jo bo v drugi luci.

Hvala.

Meni je pa preveč všeč postal gej sodelavec. Preveč časa sva preživela skupaj in verjetno mi je dal vse to, kar sicer pogrešam. Preveč sem se naslonila nanj.

Razmišljam tako kot avtor, naj že mine. Grozno stresno mi je vse skupaj in mislim, da je opazil, da se drugače obnašam. Tudi jaz si želim, da bi bilo vse kot prej.

Pač…življenjske preizkušnje.

To se zgodi pogosto in opazim(o). Meni osebno je to cisto clovesko. Ko zaznam, sem tudi pozoren, da ne prilivam olja na ogenj. In ponavadi se hitro poleze. Mislim, da zenske na drugi strani hitro opazijo, da je pozelenje le enostransko in jih pocasi mine. Tako si razlagam vse skupaj.

Zelim ti, da te ta preskusnja ne rani.

Hvala.

Kakšen pa je odnos po takšni izkušnji?

Vsaj na zacetku je malo drugace – ce je seveda opazil, da ti je postal prevec vsec in ce to njemu ni ok. Predvidevam, da punce opazijo spremembo v nasem obnasanju, ker se kmalu po tem, ko se mi skusamo distancirati, tudi njihovo obnasanje  spremeni.

Nekaterim fantom seveda ustreza, da so v mislih nekoga. Meni to nikoli ni ustrezalo- se pravi, ce sem zaznal, da sem kateri vsec prevec.

Zdaj za to punco, ki mi je vsec,  pa vem, da bi uzival v tem, ce bi vedel, da se je zaljubila vame in da sem v njenih mislih.

Ah, saj vidis, zmedeno je vse skupaj…

Jaz potem vedno vzpostavim nazaj dober odnos. Par takih primerov sem ze imel. Ocitno puncam nekako klikne in gredo preko tega, ko zacutijo mojo reakcijo.

Vse dobro ti zelim.

Hvala. Zdaj imam veliko za razmišljati. 😊

Ja, me punce opažamo vašo spremebo v obnašanju in se pol tudi distanciramo in poskušamo preko tega vzdrževat nevtralen odnos, keteri ni lahek, ko si zaljubljen.

To se ravnokar tudi pri meni dogaja in poskušam preko tega ostati v prijateljskem odnosu. Kljub temu čustva ostajajo, ki jih potlačim na dnu srca, ker vem, da si on ne želi več kot prijateljstva in da se nahaja v lepem, srečnem odnosu. Najn prijateljski in hkrati službeni odnos tudi jaz ne morem prekinit in ko se nahajava drug ob drugem na prireditvah ali se pogovarjava na nekih vrst službenih srečanj se hrepenenje po njem veča. Njegov pogled, nasmeh, me začara.

Kako lepo in lahkotno se je s človekom pogovarjati o vsem, kar ti leži na srcu in te posluša ter ne obsoja. No, upam, da ne! Tako čutim.

Takrat si v takih trenutkih želim samo, da bi me spet objel, da bi me že enkrat prijel za roko in poljubil. A to le ostajajo sanje, ki se ne bodo nikoli uresničile. Ker ni tak, kot to vedno poudarja in da je v zvezi. A kljub temu čutim, da mu nekaj pomenim in da je tudi on rad v moji družbi.

To me uničuje. Ne morem se zbrati in v mislih je vedno on, ki je tako blizu in hkrati tako daleč.

Marsikdaj sem razmišljala, da bi se o tem z njim pogovorila, a se bojim posledic, da izgubim dobrega prijatelja, ki bo šel kot že velikokrat na distanco.

Tako da raje trpim in živim z  svojim hrepenenjem in uživam tiho, ko sem za kratek čas v njegovi družbi.

Model, kaj ti to mora delat!!!! Prebral sem vse. Zgodbo sem nasel na enmu portalu in me je totalno zrajcala. Kako zdrzis stari? Unicujes se. Enkrat sem imel tako izkusnjo, da me je zenska takole privlacila. Tudi njen um, psiha poleg telesa. In meni se je takrat mesalo od vsega. Dokler ni bila moja. In z njo je fenomenalno. Drugace kot s prejsnjimi, ko je bila samo telesna privlacnost. Naredi kaj. Kaj pa ko mastrubiras, mislis nanjo? Sori za direktno vprasanje. Al pa ce se je slucajno dotaknes? Te vseka? Da se ti ne bo odpellalo od nje.

Zivlenje je eno samo. Vcasih imamo to premalo v mislih.

Ja 🙃 in ja.

Kako zdržiš v tej distanci?

Tezko. Vcasih se pocutim kot kaksen celibater, ko sem z njo ai pa ko mislim na njo. Nakopiceno energijo sprostim s partnerjem.

Drugace pa se seveda obvladam. Na trenutke dozivljam notranje boje, kaj je prav in kaj ne.

Ze nekaj casa razmisljam, da bi povedal partnerju. Ker cutim, da me stvar razžira in pozira.

Posebej, kadar imam vec stika z njo, sem cisto iztirjen. Z njo moram komunicirati normalno in se trudim, da je tako. Ko zakljuciva, rabim dejansko nekaj casa, da lahko delam dalje. Vcasih si tako mocno zelim, da bi jo objel, jo prijel za roko ali pa se samo dotaknil njenega obraza, gubic in jamice, ko se smeje. Glavo imam nekje v oblakih. Sploh ko zacnem misliti nanjo.

So res prepričan, da ona ve za tvoja čustva? In si poskusil z dotiki?

Ne delaj tega. Naredi nekaj kar sicer ne bi. Dotakni se roke če že drugeha ne.

Ne, mislim, da ona ne ve za moja custva. Ne vem sicer. Rekel bi, da ne. Tudi ona ni taksna, da bi se spogledovala. Vidim pa, da je rada v moji druzbi. To sem preprican. Na trenutke je takrat malo nervozna, ali pa se mi samo zdi tako, ker sem sam vedno precej vznemirjen.

So ze bile priloznosti, ko sva se dotaknila – namenoma ali pa nakljucno. Tako za voscila ali pri izrocitvi cesa. Nikoli pa prav samo z namenom dotika.

Si siguren da ne ve? 😉 Kaj pa če samo čaka, da ti narediš prvi korak? Mogoče bi pa bil čas, da jo povabiš izven šlužbenega okolja in sam preveriš.