Kot učiteljica svetujem staršem
[/quote]
Imam pa eno vprašanje, ko si ravno učitelica. Zakaj je zadnje case tako zelo popularno, da učitelji, medtem ko enega učenca sprašuje, ostale zaposli s čem drugim da ne morejo ostali poslušati vprašanj in odgovorov? Sploh na predmetni stopnji, recimo 6. razred otroci šele spoznavajo učitelja in s tem ko lahko poslušajo stprševanje s ogromno naučijo, spoznajo pa tudi učitelja njegov način spraševanja in njegove zahteve. Mislim da je sploh za slušen tip človeka to bistveno večje učenje kot pa če doma 10X prebere celo snov.
[/quote]
Se zelo strinjam s tabo, in so razredi, kjer je to mogoče, ker so otroci večinoma vzgojeni, vedo, da je klepetanje med spraševanjem neprimerno in moteče za vprašanega sošolca. Žal, marsikomu ni “dano”, da bi bil sposoben tovrstne koncentracije, ko je v ospredju kdo drug in ne on sam.
Včasih so učitelji postavljali vprašanja, takoj za tem pa je bil nekdo poklican, da odgovori.
Med postavljanjem vprašanj smo bili zbrani, saj je bilo jasno, da vprašanje moraš slišati, če želiš potem nanj odgovoriti po najboljših močeh.
Posledica, morebitni minus, pa tudi ni bila tako tragična, kot je današnja negativna ocena. Vsako uro je bilo tako izprašanih nekaj učencev, vprašanja pa smo slišali vsi, saj smo bili vsi pozorni, ker smo bili vsak trenutek na vrsti. Minus pa je bil neke vrste predčasno in pravočasno opozorilo, za večino je bil dovolj en, drugi so se zbudili šele pri dveh, treh minusih. Sporočilo je bilo jasno in to takoj. In glede na to, da smo teh plusov in minusov tekom leta dobili vsaj dvajset, teža “kazni” ni bila prehuda.
Danes, ve se, koliko učencev bo vprašanih in kdo to so. Veliko jih ima kar datume, vsi z odločbami, priporočili in vsi s statusi.
Zakaj bi poslušali? Saj se bodo doma še učili z mamo, inštruktorjem … tako ali tako pa bodo vprašani šele čez en teden, če ne šele čez 14 dni, zakaj bi že zdaj poslušali.
Posledic praktično ni, vsaj ne takoj, da bi lahko otroci vzrok in posledico povezali.
Če učitelj pošlje učenca iz razreda, pa kaj, tako ali tako bo staršem jasno, da mu je bilo dolgčas in je zato motil, učitelj pa je kriv, da učenca ni ustrezno motiviral.
Ocene pa imajo ogromno težo (ena ocena od treh, štirih). Jasno, da so izredno pomembne in da je strah velik, sploh, ker so ocene od sedmega do devetega razreda pogoj za vpis.
In pogoj so ocene, vse ostalo je nepomembno.
Se popolnoma strinjam s tabo. Žal pa ima današnja mladina tako slabo pozornost, da preprosto ne zdržijo biti tiho tistih 15 minut, ko učitelj sprašuje sošolca. Drugi, pravzaprav bistveni, problem pa je narcisizem. Večina preprosto nima tiste solidarnosti, da bi dali mir, ko gre sošolcu za oceno. Preberi malo članke Vesne Vuk Godina na to temo in ti bo jasno, kako je danes po šolah.
[/quote]
Današnja osnovnošolska mladina je zato taka, ker so potomci popolnoma nezadovoljne generacije starpev – v prvi vrsti samih s seboj. in to se odraža na njihovih otrocih. Pri vsakdanjem sobivanju z vrstniki, pri učnih navadah, pri spoštovanju moralnih vrednost.
Ja, res, je – dandanes učitelj, če hoče zajezit prevlado najstnikov med poukom v 7. do 9. razredu, jih mora drugače zaposlit, ker oni pa ja ne bodo poslušali, kaj sprašuje nekoga. Ker se to njih “ne tiče”; ker niso oni vprašani in njih to v tistem trenutku ne briga – žal je velikokrat tako, le peščica pa sledi pouku in je sposobna kolegialno “prenest” s spraševanjem in odgovarjanjem v mislih na zastavljena vprašanja ( s tem pač preverjajo svoje znanje).
Raje sploh ne napišem prigod v razredih naših osnovnošolcev v zadnji triadi, zadnji dve leti. ko učitelj dobesedno porabi 15 minut, da umiri enega, dva, tri učence ( pa ne samo pri enem predmetu, galamijo pri skoraj vseh, ker oni so taglavni in njih se bo poslušalo ne učiteljev), jih učitelj mora dobesedno odstranit iz razreda, da lahko sploh prične s poukom. in tudi pogovor pri ravnateljune zaleže, niti pogovor s starši. Ker za take otroke je vzgojni vlak će odpeljal. Ker starši doma niso opravili svojega dela – morda zato, ker so bili tudi sami ako vzgojeni ali pa zato, ker preprosto ne znajo ali nočejo se ukvarjat z nadležnimi najstniki. Pri takih velja tudi pravilo: mali otroci, mali problemi – veliki otroci, veliki problemi….
Ampak to ni problem šolstva, to je problem bezrelih neodgovornih staršev, ki niso znali vzgojit svojih otrok do te mere, da bi bii kolegialni vsaj do sovrstnikov, če že do ostale okolice ne zmorejo biti.
Se popolnoma strinjam.Sem pa vzgojiteljica s 30.leti delovne dobe in višješolsko izobrazbo.Moje mnenje je tudi, da je v šoli preveč sedenja, preveč teorije in premalo praktičnega pouka.
[/quote]
Se strinjam, z obema.
Devetletka je pometla z vzgojnimi predmeti.
Npr. tehnike je bila v zadnji triadi osemletke vsak teden dve uri, zdaj je v devetem razredu sploh ni, v sedmem in osmem razredu pa je le ena ura tedensko oz. blok ura vsakih 14 dni.
Učenci naj bi tako namesto preveč vzgojnih predmetov izbirali izbirne predmete, ki bi jih ustrezno sprostili in jih zanimajo, a jih vseeno ogromno izbere drugi tuj jezik (in potem imajo še za ta predmet inštrukcije).
Učbeniki so posebno poglavje, učbeniški skladi pa skregani s pravim učenjem iz učbenika.
Bom citirala kolegico:
“Učbeniški sklad v dosedanji in predvideni obliki je nedvomno in bo še nadalje:
– že v najzgodnejših letih šolanja privzgajal bistveno slabši, manj spoštljiv odnos učencev (in staršev) do učbenikov, teh „prvih knjig″ kot simbolnih virov znanja kakor bi bilo za uspešno učenje in življenje potrebno.
– učence v najpomembnejših formativnih letih sistematično uči, da so učbeniki nekaj, kar ni vredno nakupa, skrbne hrambe, temveč zgolj nek inertni skoraj »podarjeni« predmet, ki nikoli ne bo njihov, ki ga smejo tako rekoč zgolj gledati in listati, ki pa se jim ga bo vsako leto junija zagotovo odvzelo … – zatorej seveda pač ne more imeti kake trajne vrednosti zanje.
– ob tem omogoča bistveno slabšo interakcijo z gradivom kot je za uspešno učenje potrebno in je ovira na poti učinkovitega učenja in usvajanje bralno učnih strategij.”
Pa saj to ja veš, da ti svoje potomce najprej učiš s svojim zgledom- v vseh stvareh, ne samo kar se učenja tiče :). Otrok se bo najprej zgledoval po tebi, po tvojih delovnih navadah ( če jih imaš).
Učenje pa ni nič drugega, kot spoznanje, da je to za otroka v šolajočem obdobju prioriteta, ki mora zanj postat delovna navada znotraj organiziranega časa :)
Pa nisem učiteljica -sem pa mama zelo uspešnih in dobro organiziranih otrok, ki nima izkušnje skupnega učenja z otroci, ker to ni bilo nikoli potrebno.
Šolanje je njihova obveznost, tako kot je bila moja, ko sem bila v njihovih letih, torej v kolesju izobraževanja 🙂
[/quote]
Ne bi rekla, da je učenje delovna navada .To so učne navade.
V zvezi z današnjo osnovno šolo ni delovnih navad.Izginile so leta 1999, ko se je začel namesto učnega načrta – kurikulum, v katerem ni delovno- tehničnega področja, ki je do takrat bil.
Včasih so imeli še v šoli akcije z metlami in grabljami.Zdaj tega že zdavnaj ni več, kar je zelo slabo.
Danes je samo še piflarija.
“Sinfonični Ansambel Ljubljana vas danes vljudno vabi na ples, kjer bo gostoval Orkester Čuki.”
[/quote]
Na tej isti šoli sem jim “šlogal” iz prazne skodelice. ko sta bili tam hčeri. Niso se ravno delali norca, bili pa so hudo pametni celo prepametni.
Čez tri mesece pa so nas klicali na roditeljski sestanek, ker niso obvladali mularije!
In nista bili le moji problem, upam si trditi, da sta bili manjši problem od ostalih.
Žal ne poznate učiteljskega zbora, jaz ga pa obvladam v nulo.
In ja učiteljica je uporabila termin ansambel za Čuke.
Na še enkrat: http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=ansambel
[/quote]
Me pa tudi zanima, koliko staršev zna pokazati otroku, kako naj se uči?
Takih je le za peščico.Torej naj učitelji v šoli razložijo otrokom, kako se je treba učiti.Iz nove snovi naj napišejo na tablo ključne besede in na koncu ure z učenci ponovijo snov.Učitelji naj otrokom pokažejo učne strategije – kajti samo oni jih kot profesionalci na tem področju najbolj obvladajo.
Spoštovana učiteljica – kako naj prodajalka ali slaščičarka ali mizar pravzaprav vejo, kaj je to sploh učna strategija?
To vejo samo študenti in diplomanti Pedagoške fakultete , ter učitelji.
Kar se pa tiče točke 4 – se pa popolnoma strinjam.
Če bi vsak opravljal svoje delo, bi bilo vsem lažje. Starši naj otroke vzgajajo in učitelji jih bodo lahko učili. Če pa otrok vstopi v OŠ z velikim primanjkljajem, ki bi ga mogel prinesti iz družine, potem se začnejo težave. Ne moreš učiti otroka, ki iz družine ni prinesel primarne socializacije, ki se v skupini sploh ne zna vesti, ker je pomemben le on. Nikoli se mu še ni bilo treba potruditi, vztrajati, počakati, poslušati. Kje šele, da bi začutil kakšno odgovornost. Učitelj naj uči otroka, ki ne zna sedeti pri miru 5 min, še manj poslušati, ne zna zavezati čevljev, ne obrniti majčke, še banane kdo ne zna olupiti, kaj šele namazati kaj na kruh. In tu se vse začne. Kako naj tako “vzgojen” otrok razume, da je domača naloga njegova odgovornost, da se v šoli lahko skoraj vse naučiš, če le poslušaš. Ne, taki otroci od šole nič ne odnesejo, doma pa starši delajo za njih vsako leto znova in znova…Seveda jim je težko, a sami so si krivi, ker so otroka tako navadili. Če bi od njega kaj pričakovali že v ranem otroštvu, bi otrok delal šolo sam. Tudi takih otrok je veliko, le da so tisti starši, ki ponovno delajo OŠ veliko glasnejši, ostali pa modro molčijo in si mislijo svoje. Otrok v katerega so starši do šole kaj vložili, dela šolo sam. Tisti bolj sposoben s svojim delom dobi petice, tisti bolj povprečen pa trojke. Starši pa nimajo dela, ker žanjejo sadove vloženega truda.
Kot so različni otroci, so različni tudi starši. Na žalost veliko staršev tega ne ve, pač tako je in ni prav, da učitelji želijo, da starši razlagajo vse te stvari otrokom, nekaj jim v šoli povejo, ostalo pa naj jim pomagajo staršši domal Ja in kaj se zgodi, tisti starši, ki lahko, svoje otroke naučijo, jim razložijo, ostali otroci, krivi, ker so se rodili v družino pač staršev z manj znanja, snovi ne morejo sami razvozlati.
Kdo bo učil otroke učiti se, če starši ne znajo. Učitelji delajo osnovno napako, ko mislijo, da starši vse razumejo in znajo.
V generaciji mojega otroka je bila mama, zelo zelo skrbna, vendar je obiskovala šolo za otroke s posebnimi potrebami in marskaterega znanja pač nima. Pa je bila zelo dobra in ljubeča mama. Ni pa mogla dati otroku tega, kar je šola zahtevala. Za življenje je znala dovolj. Šola pa je njenega otroka vedno znova postavljala na konec vrste. In ni bilo učitelja, ki bi razumel njegovo stisko. Smo mu potem občasno kar starši pomagali, ampak , je to prav?
In njegova mama se je počutila kot nesposobna
Pri nas je ravnatelj na roditeljskem povedal, da je učna snov obsežna, da je v šoli ne morejo predelati in da se starši moramo sprijaznit, da bomo popooldan učili otroke, kar v šoli ne bodo utegnili. Še to je rekel, da bo potrebno pač otroku odreči prosti čas ali pa kak šport, da bo učni načrt izpolnjen. Da se tega pač ne da spremeniti, samo sprejeti. S tem je sprožil vojno. Zdaj. Če je to dobra šola, potem je vsaka. Sramota za učitelje, ravnatelje, ministrstvo in vse po spisku. Drugo polovico sranja v šoli pa prispevajo nesposobne učiteljice, ki nimajo avtoritete, ne znajo učiti in prisluhniti otrokom itd. Zato pa imamo mulce na ad jih, samomore itd…
Ne to ni res – v današnjo osnovno šolo hodijo večinoma neobvladljivi otroc, ki jih vgaja cesta insocialna omrežja in delajo nered in povzročajo v šoli to, da se morajo učitelji z njimi na začetku učnih ur ukvarjat, da sploh lahko začnejo, namesto da bi učno snov med poukom razlagali. Vsakih gre vsaj 15 minut za določene “perle razreda”…. Teh otrok doma niso naučili nobene kulture, poslušnosti, discipline, predno so prestopili prag osnovne šole. In jih niso naučili, da niso samo oni edini in glavni, v centru sobivanja v skupnosti, pozornosti poslušanja in koncentracije bit 40 minut tiho z zaprtimi usti, ker drugi govorijo namesto njih, niso jih naučili, da je šola kraj, kjer se dela tudi v skupinah, da ni individualizma v velini časa…. Starši takih pa so sfalilli predvsem s svojim zgledom pred takimi otroci.
Tako so povedali naši poslušni in disciplinirani otroci, ki sicer zelo radi hodijo v šolo ; pocedo, da dostikrat morajo prisiljeno ponavljat staro snov v nedogled, dobijo tudi vsi v razredu kazensko domačo nalogo zaradi tistih, ki dobesedno “zajebavajo” cel razred, ne samo učiteljev, ravnateljev in podravnateljev. Ja, tako daleč smo že… In slišim dostikrat: joj, zaradi butastih enih in istih sošolcev moramo spet to in to počet, ponavljat to in to….. Muka je bit danes osnovnošolec ja, tudi tapridnim, sploh v zadnji triadi OŠ, ko seka puberteta nekaterim čez vse meje.
Ne to ni res – v današnjo osnovno šolo hodijo večinoma neobvladljivi otroc, ki jih vgaja cesta insocialna omrežja in delajo nered in povzročajo v šoli to, da se morajo učitelji z njimi na začetku učnih ur ukvarjat, da sploh lahko začnejo, namesto da bi učno snov med poukom razlagali. Vsakih gre vsaj 15 minut za določene “perle razreda”…. Teh otrok doma niso naučili nobene kulture, poslušnosti, discipline, predno so prestopili prag osnovne šole. In jih niso naučili, da niso samo oni edini in glavni, v centru sobivanja v skupnosti, pozornosti poslušanja in koncentracije bit 40 minut tiho z zaprtimi usti, ker drugi govorijo namesto njih, niso jih naučili, da je šola kraj, kjer se dela tudi v skupinah, da ni individualizma v velini časa…. Starši takih pa so sfalilli predvsem s svojim zgledom pred takimi otroci.
Tako so povedali naši poslušni in disciplinirani otroci, ki sicer zelo radi hodijo v šolo ; pocedo, da dostikrat morajo prisiljeno ponavljat staro snov v nedogled, dobijo tudi vsi v razredu kazensko domačo nalogo zaradi tistih, ki dobesedno “zajebavajo” cel razred, ne samo učiteljev, ravnateljev in podravnateljev. Ja, tako daleč smo že… In slišim dostikrat: joj, zaradi butastih enih in istih sošolcev moramo spet to in to počet, ponavljat to in to….. Muka je bit danes osnovnošolec ja, tudi tapridnim, sploh v zadnji triadi OŠ, ko seka puberteta nekaterim čez vse meje.
[/quote]
Tvojo trditev ovržem z enim vprašanjem…zakaj za vraga nimajo vse učiteljice z istim razredom enakih problemov? Nadprotno, pri nekaterih je to vzoren razred.
dotaknila bi se le zadnjega odstavka. Gospa učiteljica, starši so se s šolo (zakonodajo, predmetniki, strokovno terminologijo,…) začeli ukvarjati potem, ko je šola to od njih pričela zahtevati. Če bi otroci večino šolskih obveznosti (razen domačih nalog) opravili tam in če šola od njih ne bi pričakovala, pravzaprav zahtevala, da otrokom razlagajo snov, bi starši popoldan rade volje opravljali vlogo starša, karkoli ta beseda za posameznika pomeni, vsekakor pa se ne bi šli učiteljevanja.
In ta del šola zmeraj znova pozablja.
Učitelji se ne zavedate, koliko stresa imajo starši takoj v prvem razredu, ko npr. določeni učitelji pričakujejo od staršev in jih sicer prijazno vabijo, da kakšen dan preživijo v šoli z otroci. Vse lepo in prav, vendar starši imajo navadno službo in dopust že itak hranijo za raznorazne počitnice, tudi dva starša skupaj ga nimata dovolj. In potem že v začetku starši razočaramo svojega otroke, ker je tudi iz vedenja učiteljice razbral, moji starši me nimajo dovolj radi, … Se zavedate, pod kakšnim stresom so tako starši kot otroci?
Očitno ne.
Tvojo trditev ovržem z enim vprašanjem…zakaj za vraga nimajo vse učiteljice z istim razredom enakih problemov? Nadprotno, pri nekaterih je to vzoren razred.
[/quote]
Ovržem tvojo teorijo nazaj iz prakse naših otok….. kot že napisano… eni in isti – pri vseh učiteljih, ne samo pri enem….. Niti pisni opomini jih ne prizemljijo. In to je vsaj 10 takih primerkov, razpršenih po razredih neke generacije.
Sama menim, da je bila devetletka od vsega začetka zasnovana tako, da bi otroci sploh ne delali domačih nalog, temveč vse naredili v šoli. In to podpiram.
Učitelji bi jih morali naučiti se učiti. Za to pa bi morali imeti pogoje. Vse so spremenili, učne načrte, predmetnik… Razredi pa še vedno ostajajo veliki.
Časa za obravnavo vse snovi primanjkuje. Ta je še vedno preobsežna. Količinsko je ista ali pa še obsežnejša, kot je bila v osemletki.
Jaz sama, bi vse lepo izpeljala, če bi imela v oddelku le polovico otrok.
Pa še en nasvet za starše. Otrokom ne kupujte pametnih telefonov. Internet je lahko nevaren.