V prvem in drugem razredu je ocenjevanje opisno (ne dosega – delno dosega – večinoma dosega – dosega).

Res mi je noro, da jo moram učiti angleško pesmico na pamet, ker sami še ne berejo angleških besed? Baje je v učnem programu 🙁 To je naše šolstvo.

Otrok poje po posluhu in ni tako pomembno, ce vseh besed prav ne izgovori, ze v vrctu so peli angleske in nemske pesmice, tisti ki so hodili.

Vse skupaj je noro. Na začetku sem se še upirala učiteljskim idejam. Zdaj pa samo še globoko diham in kimam. Sem sprejela, da je to vrsta ljudi, ki drugače razmišlja, deluje…
Pa to , da so na pol pismene, da ne obvladajo snovi, da nimajo neke energije, da bi otroke navdušile za predmet, da same niso navdušene… to še ni največji problem.
Največji problem je, da ne premorejo empatije.
In da ne sprejemajo drugačnosti. Pa ne velike drugačnosti. Če otrok odstopa od njihovih meril samo za milimeter, ga ne morejo sprejeti.
Pa to neprestano in pretirano hvaljenje in povzdigovanje uspešnih otrok, ki ne rabijo vložiti veliko truda. In nenehno zaničevanje otrok, ki ne dosegajo najboljših rezultatov čeprav se nadvse trudijo.

Otrok poje po posluhu in ni tako pomembno, ce vseh besed prav ne izgovori, ze v vrctu so peli angleske in nemske pesmice, tisti ki so hodili.
[/quote]

Potem naj jih pa učiteljica nauči pesmico. Ne pa da jo nalepijo v zvezek in se jo morajo naučiti do določenega datuma. To je razlika kdo bo otroka učil. Jaz ali učitelj. Če se ne motim je poučevanje naloga učiteljev.

No, naj za začetek povem, da sem učiteljica. Z nasveti avtorice se do neke mere strinjam, ni pa vse črno – belo.
Za starše, ki imajo toliko za povedat čez učiteljice v osnovni šoli, pa tole.
V večini šol je na razred problematičen en ali dva otroka. Je pa v Sloveniji tudi kar nekaj šol, ki imajo problematične celotne oddelke. Delat v takem razredu je grozljivo. Mislim, da si starši sploh ne znate predstavljat kakšen odnos imajo nekateri otroci do učiteljev. Še huje pa je to, da imajo takšni otroci nesramen, zaničljiv odnos tudi do svojih vrstnikov.
To z nalogami pa je totalen larifari. V svoji karieri še nisem srečala sodelavke, ki bi dajala prezahtevna domače naloge. Vaši otroci so pač leni ali pa vas prav pošteno obujajo okoli prsta, ker se jim pač ne da.
Sama večkrat učence vprašam koliko so se učili pred testom in večinoma je odgovor “en dan”. In potem so vsi zaprepadeni, ker dobijo slabo oceno.
Starši se tudi bolj slabo zavedate, da na uspešnost vašega otroka veliko vpliva tudi vzdušje doma. Če cele popoldneve poslušajo prepire, gledajo zapore, zdolgočasene starše, ne morejo biti v šoli polni energije in biti uspešni. Morda je skrajni čas, da del odgovornosti prevzamete naše in ne krivite za vse neuspehe šole.
Toliko za razmislek.

No, naj za začetek povem, da sem učiteljica. Z nasveti avtorice se do neke mere strinjam, ni pa vse črno – belo.
Za starše, ki imajo toliko za povedat čez učiteljice v osnovni šoli, pa tole.
V večini šol je na razred problematičen en ali dva otroka. Je pa v Sloveniji tudi kar nekaj šol, ki imajo problematične celotne oddelke. Delat v takem razredu je grozljivo. Mislim, da si starši sploh ne znate predstavljat kakšen odnos imajo nekateri otroci do učiteljev. Še huje pa je to, da imajo takšni otroci nesramen, zaničljiv odnos tudi do svojih vrstnikov.
To z nalogami pa je totalen larifari. V svoji karieri še nisem srečala sodelavke, ki bi dajala prezahtevne domače naloge. Vaši otroci so pač leni ali pa vas prav pošteno ovijajo okoli prsta, ker se jim pač ne da.
Sama večkrat učence vprašam koliko so se učili pred testom in večinoma je odgovor “en dan”. In potem so vsi zaprepadeni, ker dobijo slabo oceno.
Starši se tudi bolj slabo zavedate, da na uspešnost vašega otroka veliko vpliva tudi vzdušje doma. Če cele popoldneve poslušajo prepire, gledajo zapite, zdolgočasene starše, ne morejo biti v šoli polni energije in biti uspešni. Morda je skrajni čas, da del odgovornosti prevzamete naše in ne krivite za vse neuspehe šole.
Toliko za razmislek.

Tipično mnenje tipične učiteljice. Še sreča, da so tudi boljše, čeprav jih je malo.

Verjamem, da je grozljivo delati v kakem razredu, a to še ne pomeni, da lahko učiteljice prelagate svoje delo na starše. Če vam je hudo, se obrnite na ravnateljico, ministrstvo, kamorkoli pač, kjer lahko rešujejo težave, ki jih imate ve v službi.

Če pa nekateri starši menijo, da je učiteljica dala pretežko nalogo, je treba dopustiti, da imajo kdaj pa kdaj tudi starši prav.

Katastrofa od napisanega. Žalostno res, da učiteljice tako razmišljajo. Imam 3 odrasle otroke… 2 nadpovprečna, enega povprečnega. Presneto dobro vem, skozi kaj gredo starši. V naši družini vlada toplina, zaupanje, razumevanje, NI preklinjanja, vsi se ukvarjamo s petjem… Ena srečna družina torej. In kaj ima to veze z mojim sinom, ki je potreboval oba naju z možem, starejšega brata, da smo mu stali ob strani, ker ni zmogel. Ni zmogel sam, pa konec.
30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} učiteljev v vseh letih je podpiralo naše sodelovanje s sinom, ostali pa so vztrajali na tem, da ga pustimo pri miru.
Smo tudi probali, pa ni šlo.
Na koncu pade otrok v krog: neuspešen, nesprejet v šoli, nesamozavesten..
Tega pa nismo želeli.
Evo…danes je sin s srednjo šolo uspešen v svojem poklicu, kjer uživa v fizičnem delu in zasluži super.
Če bi poslušali takšne nasvete kot je tale..
Ha ha ha
Posebna sorta ste učitelji, ki nimate svojih otrok. Vi pa sploh be veste kaj se v tej temi pogovarjamo.
Vsem mladim staršem pa: vztrajajte in preživite to kalvarijo s pametnimi učitelji, katerim se velikokrat ne da dopovedat teh stvari. Evo tipičen dokaz so te učiteljice ki se oglašajo.

Ti nimaš treh čistih. Koliko si se ti učila pred testom v oš? Zakaj en dan ni dovolj? V naših časih se nihče ni učil v oš več kot en dan pred testom. Se pa spomnim kolegic iz pedagške fakultete, ki so se učile en dan pred izpitom. To mi je pa bilo res nerazumljivo. Na ostalih faksih smo se morali učiti vsaj en teden pred izpitom.

No, draga Karmelina, tole mnenje o starših je pa očitno prevladujoče med učiteljicami. In ko ena v zbornici začne kvakati o starših konkretnega otroka, vse kure v zbornici ponavljajo za njo, čeprav o dotičnih ljudeh ne vejo ničesar. Nekje so od nekoga nekaj slišale, potem pa…
Predvsem na manjših šolah je to velik problem.
Napiši še to, koliko učiteljic je zdolgočasenih, zapitih, prepirljivih?
Odgovornost za znanje učencev bi v prvi vrsti morali prevzeti učitelji, ministrstvo bi moralo temeljito prevetriti kurikulume, vse skupaj bi moralo biti sproščeno, ne pa, da je toliko otrok (tudi zaradi učiteljic, kot si ti ) stalno pod stresom . Ja, tudi vzdušje v šoli pomembno vpliva na otrokov uspeh. Zaradi učiteljic, kot si ti, ne morejo biti polni energije in uspešni.

Ti nimaš treh čistih. Koliko si se ti učila pred testom v oš? Zakaj en dan ni dovolj? V naših časih se nihče ni učil v oš več kot en dan pred testom. Se pa spomnim kolegic iz pedagške fakultete, ki so se učile en dan pred izpitom. To mi je pa bilo res nerazumljivo. Na ostalih faksih smo se morali učiti vsaj en teden pred izpitom.
[/quote]
Sicer ne vem, kateri so tvoji časi, a s trditvijo, da se v sistemu osemletke osnovnošolci nismo učili za teste več kot en dan, se ne strinjam.

Je pa verjetno res, da smo zaradi nenapovedanih spraševanj morali več delati sproti, tako da smo pred testi večinoma samo še malo ponovili, utrdili snov.

Z enodnevnim učenjem je dobro uspevalo izdelovati šolo zelo malo učencem.

Nekateri pa so morali veliko truda in časa za učenje vložiti tako takrat kot sedaj.

No, draga Karmelina, tole mnenje o starših je pa očitno prevladujoče med učiteljicami. In ko ena v zbornici začne kvakati o starših konkretnega otroka, vse kure v zbornici ponavljajo za njo, čeprav o dotičnih ljudeh ne vejo ničesar. Nekje so od nekoga nekaj slišale, potem pa…
Predvsem na manjših šolah je to velik problem.
Napiši še to, koliko učiteljic je zdolgočasenih, zapitih, prepirljivih?
Odgovornost za znanje učencev bi v prvi vrsti morali prevzeti učitelji, ministrstvo bi moralo temeljito prevetriti kurikulume, vse skupaj bi moralo biti sproščeno, ne pa, da je toliko otrok (tudi zaradi učiteljic, kot si ti ) stalno pod stresom . Ja, tudi vzdušje v šoli pomembno vpliva na otrokov uspeh. Zaradi učiteljic, kot si ti, ne morejo biti polni energije in uspešni.
[/quote]

No, ja – zdaj ste pa že žaljive.Učiteljice tako – vi pa drugače – vsak na svojem bregu.
Kakorkoli, zanimivo je, da imate toliko za povedati čez učitelje.Tudi sama sem hodila v šolo, pa se spomnim samo enega učitelja, ki mi res ni bil ljub.Ostali so bili vsi dovolj v redu.Za nobenega ne vem, da bi bil zapit, zdolgočasen in prepirljiv.
Tudi moji trije otroci so se šolali.Vsi učitelji in profesorji so bili v redu, nekateri vredni vse pohvale.Prav posebej bom zdaj pohvalila Srednjo šolo Domžale : profesorji, krasni ste bili ! Tudi na govorilni uri smo se lepo in pametno pogovorili.Tudi moji trije otroci imajo lepe , pa tudi zabavne spomine na to šolo.

Samo še to :Otroci so ogledalo svojih staršev! Zavedajte se tega.Tiste , ki pišete tu gor grde besede o učiteljih.

Potem naj jih pa učiteljica nauči pesmico. Ne pa da jo nalepijo v zvezek in se jo morajo naučiti do določenega datuma. To je razlika kdo bo otroka učil. Jaz ali učitelj. Če se ne motim je poučevanje naloga učiteljev.
[/quote]

Verjetno so pesmico peli ze v soli, tudi moj otrok je pel pri angleščini pesmice v prvih razredih, si je sam prepeval popoldan doma, malo prav, malo narobe. Dvomim da ima nalepljeno pesmico v zvezku, ko je še nikoli ni slišal oziroma je niso poslusali. Otrokom gre to hitro v uho, tvoj si pac ni zapomnil.

Ti nimaš treh čistih. Koliko si se ti učila pred testom v oš? Zakaj en dan ni dovolj? V naših časih se nihče ni učil v oš več kot en dan pred testom. Se pa spomnim kolegic iz pedagške fakultete, ki so se učile en dan pred izpitom. To mi je pa bilo res nerazumljivo. Na ostalih faksih smo se morali učiti vsaj en teden pred izpitom.
[/quote]

Ha, ha..ja, jaz sem tudi imela par kolegic, ki so si na pedagoskem faksu dan pred izpitom eno skripto z 20 stranmi prebrale;-))
Drugace se pa strinjam z uciteljico, ce je res, da je katastrofa imet oziroma dobit razred s problematicnimi otroki. Kolegica uci prvo triado in vsake tri leta dobi nov razred in moli boga za normalne učence. Tu pa sploh ni njihova krivda in ves sistem ucenja ti par takih otrok v razredu podere. Sploh ce starši nočejo sodelovat in krivdo valijo na učiteljico, kot da je otrok postal problematičen šele v prvem razredu, prej pa perlica.

No, ja – zdaj ste pa že žaljive.Učiteljice tako – vi pa drugače – vsak na svojem bregu.
Kakorkoli, zanimivo je, da imate toliko za povedati čez učitelje.Tudi sama sem hodila v šolo, pa se spomnim samo enega učitelja, ki mi res ni bil ljub.Ostali so bili vsi dovolj v redu.Za nobenega ne vem, da bi bil zapit, zdolgočasen in prepirljiv.
Tudi moji trije otroci so se šolali.Vsi učitelji in profesorji so bili v redu, nekateri vredni vse pohvale.Prav posebej bom zdaj pohvalila Srednjo šolo Domžale : profesorji, krasni ste bili ! Tudi na govorilni uri smo se lepo in pametno pogovorili.Tudi moji trije otroci imajo lepe , pa tudi zabavne spomine na to šolo.

Žaljiva da sem? Samo odgovorila sem na Karmelinino posplošeno in zavajajočo trditev, da so starši prepirljivi, zdolgočaseni in zapiti.
Drugače pa: sem mama dveh odraslih otrok in dveh vnukov. V naši družini ne pije nihče, tudi partnerja obeh hčera ne.
Tako moja dva otroka kot oba vnuka so se šolali na isti vaški šoli.
Izkušnje z nekaterimi učiteljicami so bile pozitivne, z nekaterimi pač ne.
In naleteli smo tudi na zdolgočasene, prepirljive, zapite; pa tudi na zelo dobre učiteljice.
Ne maram posploševanj.

Ja, čez starše ni prav posploševat … čez učitelje, zdravnike, policiste, trgovke … to je pa drugače, tukaj pa posploševanje drži, ker je res samo ene par izjem … tako kot na monu 😉

https://www.youtube.com/watch?v=RWX0QxotvH0

vredno ogleda. In v razmislek, da otrok ni nujno ukalupiti, da bi postali uspešni.

Hvala za objavo tega videa. Ogledan.

In ravno ti ucenci, ki so sedeli v vrsti v solskih klopeh, so naredili vse te spremembe zadnjih 150 let, ki jih kaze.

In ravno ti ucenci, ki so sedeli v vrsti v solskih klopeh, so naredili vse te spremembe zadnjih 150 let, ki jih kaze.
[/quote]

Ja, samo ne piflarji.Ampak tista peščica, ki je vseeno znala biti ustvarjalna.

Včasih smo se učiteljev bali, jih spoštovali! Sedaj se učitelji bojijo učencev in njihovih staršev. Ampak najbolj obsojam to da večina staršev ima ubitacne sihte. Dopoldne en teden, drugi teden popoldne in preveč skrbi ali bojo imeli kaj za dati v lonec. Mene je strah kaj bo iz teh otrok res. Učiteljica pravi naj jaz kot mama (sicer nebioloska) poskrbim da bo otrok imel urejeno peresnico. Pa zakaj sam ne zmore te odgovornosti??? Koliko let bom mogla mu dopovedati da naj sam pazi na šolske stvari, učitelji pa starše obsojajo. Včasih ni bilo tega. Kaj bi dala da bi tisti časi ko so učitelji imeli svojo funkcijo in resnično naredili red v razredu.

Če pridejo starši od vseh otrok, samo od enega ne, je zanj hudo, je to tako težko razumeti?
[/quote]

Ja, potem pa res ne razumem, kakšen stres je to, če so tam lahko vsi starši? Potem očitno imaš ta problem samo ti. Zanimivo, da so eni lahko dopoldan fraj…

Tvojo trditev ovržem z enim vprašanjem…zakaj za vraga nimajo vse učiteljice z istim razredom enakih problemov? Nadprotno, pri nekaterih je to vzoren razred.
[/quote]

Nekateri učitelji pač ne težijo staršem. Zato se ne ve, da imajo oni težave.
Dober učitelj pa bo starša opozoril na vsak problem.

[/b]

No ja, tale je malo bosa. Za pametne otroke, ki nasplošno telefon uporabljajo po pameti ne zaradi afnarije, so pametni telefoni čisto dobra zadeva. Ker lahko pobrska po spletu, za kakršnokoli porebno informacijo ( Wikipedia ali pa mnogo več). Priročna enciklopedija. Pa tudi cel kup uporabnih aplikacij – od šolske, da je vedno na tekočem z urnikom , nadomeščanji in vsem ostalim, do Urbane, Monete, javnega prevoza,za koordinirat prevoznike ( je vezan na mestni in primestni promet in je listo OK, da ve, če lahko pravočasno ujame primestnega, ki ga bližje pripelje do doma, da ni treba na vlak, ker se mu potem zavleče za 40 minut)….

Pa Pokemone tudi lahko pobira :). Se kar precej narekreiraš, po par km na dan, če greš na raide 🙂
[/quote]

Ah, bejži bejži… V šoli je knjižnica polna enciklopedij… Kaj bo s tvojim frockom, ko bo bleck out? Ne bo znal prit do informacije. Tipka ne bo delala. Kar se tiče urnika, je verjetno kje na šoli oglasna deska in gor visi informacija. Glede busa, pa se mi zdi smešno… Jaz sem kot otrok potovala tudi z busom, pa nisem potrebovala telefončka za to.

Ti misliš, da tvoj frocek gleda pokejmone in urnike, v resnici pa bere neprimerne sebine. Je lahko tarča spletnega izsiljevanja, je zasvojen s kliknjem po fončku…

Veliko starsev je vedno delalo v sihtih. To ni nic novega. Moja mama je leta in leta delala cel dan, od jutra do noci, nato pa do penzije en teden dopoldanski siht, naslednji teden popoldanski.

Uciteljica ni skrbela za mojo peresnico, prav tako ne mama, saj je nikoli ni bilo doma. Dokler bos samo dopovedovala, a nic ukrepala, toliko casa bos ti skrbela za otrokovo peresnico. Zakaj bi moral on prevzeti odgovornost, ce mu ti vedno znova z dejanji pokazes, da je peresnica tvoja odgovornost. Prvic, ko nima, mu pomagas, da mu pokazes, kako se skrbi za peresnico, kasneje je to njegova naloga, ne tvoja. Ce zgubi, ce pozabi, naj pac nosi posledice.