KOZLARJEVA GOŠČA!!!
“Dobijo se tudi “sfantanizirani” bebci – rablji – in dajo izjavo, “100” jih bom pobil.”
Zelo majhna številka!
Takole delajo heroji, tako se dela!:
Ante Novak (oče pesnika Borisa A. Novaka) je med govorom v Loški dolini leta 1943 med drugim dejal: “Na svojih spiskih za likvidacijo imamo tudi bajtarje in družine, ki niso z nami. Ni važno, koliko ljudi še ostane, ker za nas ni narod prav nič važen.“
Boris Kidrič pa že leta 1942 na Vinici pravi: “Vseeno je, če od Slovencev ostanemo živi samo trije, pa tisti pravi – to je komunisti.”
Začetek vsega pobijanja pa tiči tule:
Angela Vode v knjigi Skriti spomin (Lj. 2005; stran 70):
Citat
Naslednji dogodek mi je dal misliti. Ko sta Črtomir Nagode in Aleš Bebler razpravljala o organizaciji in nalogah odporniškega gibanja, to je Osvobodilne fronte, je Bebler poudaril:” Pripravljeni moramo biti tudi na boj z belo gardo.” Nagode je prepričano dejal:”Morda pa ne bo potrebno, če bomo znali v gibanje zajeti ves narod.” Nakar je Bebler pojasnil stališče OF (komunistov) do vprašanja bele garde:” Bela garda mora biti, ker jo potrebujemo. Če je ne bodo ustvarili klerikalci, jo bomo morali organizirati sami.”
To mi je nekoč omenil sam Nagode, ki je spoznal, da so komunisti potrebovali belo in tudi plavo gardo, da bi lahko uničili vse, ki se niso uklonili njihovi nadvladi. Šlo je tudi za prevzem oblasti, kjer ne sme biti komunistom nihče na poti, ki bi mislil s svojo glavo, pa tudi korita niso hoteli z nikomer deliti.
Konec citata
In podkrepitev gornjega citata:
Tovariš Vojko, Ivan Nemec jedrnato in jasno pove:
” To je tako imenovana notranja fronta, ki je tisočkrat važnejša od fronte na vzhodu, zato moramo pobiti belo gardo, ki je plod nas samih.”
DLRS Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji) II. , druga knjiga – iz posvetovanja na Cinku
PS
To so VZROKI. Vse nadaljnje medsebojno pobijanje pa so POSLEDICE.
Vzroki so bili načrtovani in razdelani že pred vojno, zlasti pa med šolanjem na šoli NKVD Džeržinski v Moskvi.
—————————————-
Re: Re: Re: Re.,
dobro veš zakaj sem se pojavila tukaj na MON-u!
Tukaj sem se znašla zaradi takih tebi podobnih ekstremistov !
Primož je 31.10. 2008 zapisal: (samo delček bom napisala.)
Vi ste pač samo eni ekstremisti, ki trdijo svoje, ne glede na to, kaj kdo reče in zakaj.
Ne levičarji ne desničarji niso ponosni na vas.
Rererere, jaz pridem k računalniku kadar hočem sama in še to pridem, če imam čas, da pogledam, kaj počnejo takšni ekstremisti, kot si ti! KAPIŠ?????
Z LUNE, PA PRIHAJAŠ TI, SE TI VIDI!
Žalostno je, da ste taki pozabljivci!
Tragedije, ki so se dogajale v Kozlarjevi gošči in tudi v okolici Žužemberka, so opisane v temi: “Kako to”, žal ste vse pozabili. Raje ste napadali mene in “brali pravljice”.
Vse gorje, ki so ga zagrešili vaši ljubljenčki, pa bi radi pozabili in za večno skrili! JOK, NE BO ŠLO!
Tema je takrat krenila iz prijaznega pogovora, kjer smo obravnavali nadgradnjo NON-a.
Benaflek je vse zakuhal, pisal je eno plat, jaz sem začela pisati še drugo.
Če boste temo brali od začetka, se vidi, da smo preje normalno pisali.
Glej moje poste,
06.06.07, ——— Rožman ni rešil Toneta Tomšiča, Tomšiča so obsodili in ustrelili!
08.06.07, ——— v tem postu je omenjen Franc Frakelj “črnorokec”
14.06.07, 21:06,
14.06.07, 23:01,
17.07.07, 01:17, o Francu Fraklu, nihče nič. Tu so osbnii podatki Franca Fraklja -Petra Skalarja.
20.07.07, 00:31,
21.07.07, ——-, dobro preberite OPOMBO!,
22.07.07, 20:54,
23.07.07,
ŽUŽEMBERK,
23.07.07, 00:00, –ŠEST grobov za trideset ŽUŽEMBERČANOV,
23.07.07, 21:47,
KOZLARJEVA GOŠČA
23.07.07, 23:33, ———, za Skalarja se začnejo težki dnevi. V Kozlarejevi gošči gledajo ven trupla. Sledile so intervencije pri Rupniku, Hacinu in škofu Rožmanu, Zaslišanje, beri v postu!
Franc Frakelj- Peter Skalar kaznovan, ker je žrtve slabo pokopal.Ne pa zato, ker jih je pobil!
25.07.07, 00:21, —- beri spoved! Pozorno! Marija Možina ……… “Šmarski župnik je dejal:
—————————– “Črna roka je božje orožje, je šiba božja!”
Domobranska “črna roka”, je morila samo tiste, ki jih je zaznamovala TOS”
25.07.07, 23:23, — Frakelj, kdor sočustvuje s tistimi v Kozlarjevi gošči, zasluži, da se jim pridruži.
26.07.07, 21:21 ——— (za Dolenjce), živo so zakopali, Pepco Božič ,,,,,
26.07.07, 21:58 je napisal “en mal mem”, čist se ji je sfuzlal.
———————— nisem mu ostala dolžna, dobil je primeren odgovor.
26.07.07, 21:58 ——- Dražgože, opis Frakljeve družine in tudi opis pobega, tudi opis, kaj so drugi mislili o njem.
Evo link: http://med.over.net/forum5/read.php?186,4057926,
Kar berite, do konca, opisala sem samo nekaj.
Nekateri boste našli tudi sebe, kaj vse ste mi bili zmožni takrat napisati, sedaj se skrivate pod drugimi nicki in nadaljujete.
Ne bi pa bilo napak, da berete še kaj drugega, ne da samo poslušate svoje šefe![/quote]
WildWind,
to je moj prvi post, nisem jaz odprla “Temo: KOZLARJEVA GOŠČA.
Ti, pa si prva skočila, ko je bila tema odprta. Tvoj post se je pojavil po 12. minutah.
Jaz sem se oglasila šele drugi večer.
Na izzivanje osebka z nikcem “Re”, ta IZZIVAČ, ti je dobro poznan, saj si ga vedno spremljala, ko se je izživljal nad menoj v drugih temah, TUDI V TEJ TEMI, se je izkazal.
“Re”, se je OGLASIL TAKOJ PO 17 MINUTAH.
—————————————————————–
Wildica,
tvojga strička jaz ne uporabljam, če slučajno kaj iščem, uporabim druge pripomočke! Omenila sem ti ga, ker te je pustil na cedilu, točno pred dvema mesecema, kljub temu, da je o tisti zadeve veliko pisalo.:-))))
Mene takrat ni bilo tukaj!
Zakaj je stričku takrat dol viselo, veš ti! 🙂
S teboj je pač tako, vidiš in čitaš samo tisto kar ti paše!
To so ti že velikokrat napisali tudi drugi.
Resnično se že smešiš s svojo nevednostjo!
Zakaj ne greš brati knjigo??? Sem ti že povedala, da boš v njej našla veliko o delu Franca Fraklja – Petra Skalarja.
Boš lahko preštela njegove žrtve in videla slike mladih deklet in družinskih fotografij, ko jih je Frakelj s svojimi apostoli pokončal, v KOZLARJEVI GOŠČI.
Hahaha, pa mneda ne misliš, da ti bom jaz napisala spisek teh žensk? NE, NE BOM TI JIH NAŠTEVALA IN PISALA SPISEK!
v KOZLARJEVI GOŠČI JE GOTOVO ŠE VEČ ŽRTEV.
Frakelj je bil prebrisanec, kot vsi, ko so bili v katoliški akciji. Nikoli se ne bo ugotovilo točno število, saj je vedno dejal, da so jih poslali v taborišče, žal jih ni bilo nazaj od nikoder.
—————————–
Wildica,
Tudi to je napisano v knjigi, “PO SLEDOVIH ČRNE ROKE”! Zelo zelo obširno.
Takoj na začetku. Črna roka je zaorala brazdo in za seboj puščača mrtve, vdove, sirote, odmevali so kriki groze in klici po maščevanju. Vosovci so se spopadali z do tedaj neznanim, zvitim in okrutnim sovražnikom.
Začelo se je v znani ljubljanski restavraciji Šestica.
Prvi je bil študent tehnike, star 26 let, doma iz Litije. V obveščevalni službi se je uveljavil kot sposoben, drzen in hladnokrven likvidator pristašev osvobodilne fronte.
Drugi je bil uradnik, star 31 let. Bil je izkušen gestapovski ovaduh, ki je svoje obveščevalne moči preiskušal tudi na plavogardističnem terenu.
V glavo se mu je vtepela misel, da je boljši agent, kot je bila slavna “MATA HARI!”
————————
Wildica,
ZASTONJ ČAKAŠ, DA TI BOM JAZ NAPISALA, SEZNAM ALI NAPISALA ŠE KAKŠEN PODATEK! ;.))))
SAJ SI NAPISALA, DA NEHAŠ BRATI, KO ZAGLEDAŠ MOJE PISANJE! :-))))
Kar sem napisala, pač sem in če se mi bo luštalo bom še!:-))))) Ti, me pa preskoči!
[/quote]
—————————-
Wildica,
JA, ZA MENE JE TA KNJIGA VERODOSTOJEN DOKUMENT!
Za tvojo pamet, pač ni!
p.s.
Tukaj vidiš koliko si vredna kot ženska.
http://www.dnevnik.si/debate/pisma_bralcev/1042380326
Pa še to;
http://www.dnevnik.si/nedeljski_dnevnik//aktualno/1042379788%5B/quote%5D
WildWind,
Že pred šestimi leti sem ti napisala, da so se zbrali v ŠESTICI v Ljubljani, delovali pa že preje.
Pred nekaj dnevi sem zopet napisala, žal ti si SLEPA!
Nočeš brati v izzivanju si pa resnično odlična!
Razčisti kdo je tisti “BRATKO”, šef tajne Hacinove plavogaardistične obveščevalne službe, ko je povabil v znano Ljubljansko restavracijo “ŠESTICaA”, svoja agenta, ki se do takrat, oktobra 1943 še nista poznala.
Prvi je bil star 26 let, študent, . . . . .
drugi je bil star 31 let, uradnik, . . . .
Le kdo bi pomislil, da sta si tedaj v Šestici prvič segla v roke največja slovenska plavogardistična črnorokca.
Srečanje so zalili in nazdravili in se dogovorili.
“Torej velja, ” je ob odhodu dejal Bratko, “do decembra bomo sestavili spisek ljudi, ki se bodo morali preseliti na drugi svet, v vice ali pekel. Nebeška vrata so jim tako zaprta.”
Prvi agent je pa izrekel zaobljubo: Pobil bom 100 komunistov in oefarjev.
Drugi agent , uglajeni gospod, je zašepetal Bratku: “Začeli bomo na Jesenicah. Tam je bilo že pred
vojno največje komunistično gnezdo na Gorenjskem.”
In začeli so! Pobijati moške in ženske, po vsej Sloveniji.
Žrtve ČRNE ROKE so opisane, pa ne vse, v knjigi “PO SLEDOVIH ČRNE ROKE.”[/b
V zadnjem popisu žrtev, je še vedno številka 20,500 žrtev, ko še niso ugotovili povzročitelja.
Ne kje so žrtve, kdo jih je pokončal.
OPIS, s platnic na ovitku knjige.
ČRNA ROKA je bila najbolj divja tajna morilska organizacija, ki je v okupirani Evropi delovala samo v Sloveniji.
Poleg okupatorja in plavogardističnih izdajalcev se je nad naše ljudstvo spravila še skrivnostna črna roka, ki je brezobzirno pobijala širom po Sloveniji.
Kaj je bila črna roka? Kdo so bili njeni pobudniki, organizaatorji in voditelji, kako je delovala, od kod je črpala neizmerno željo in žejo po krvi, kdo so bili črnorokci?
V naših rokar je knjiga, ki prvič po tridesetih letih skuša odgovoriti na ta vprašanja.
Zbiranje podatkov ni bilo lahko in enostavno. Črnorokci niso pustili za seboj nobenih pisanih dokumentov. Maarsikaj je še vedno zavito v tančico skrivnosti. Pisec je lazil po vaseh in mestih ter poslušal srhljive pripovedi o njihovih morijah. Uporabil je gradivo s sodišč, ki so po vojni sodila črnorokcem in njihovim sodelavcem. aoral je doslej malo znano področje naše zgodovine.
Reportažni opisi zločinov niso izmišljeni in so v mejah dosegljivih virov zapisani natančno tako, kot so jih piscu pripovedovale priče, sorodniki žrtev črne roke, bivši domobranci in plavogardisti.
Danes niti belo-plavogardistična emigracija v tujini noče priznati očetovstva nad tem gaarjavim otrokom slovenske kontrarevolucije. NMihče noče biti kriv za brezumno pobijanje otrok, mater in ostalih oseb. Lahko rečemo, da je pričujoča knjiga huda obtožnica proti tem morilcem in njihovim voditeljem.
Pisec Jože Vidic, ki ga poznamo že po knjigah beg iz morišča in zločin pri Lenartu, je s to knjigo poskušal razkriti skrivnost, v katero je bila doslej zavita morilska organizacija.
WildWid,
za tebe je knjiga neverodostojna, ker je iz leta 1975, Ti knjigo v šestih letih nisi uspela prebrati, v koliko letih bi jo ti napisala!?
Najlažje je gobcati in izzivati! Pa sprehodi se od začetka teme do konca.
Delaj na sebi!
JA, ZA MENE JE TA KNJIGA VERODOSTOJEN DOKUMENT!
Za tvojo pamet, pač ni![/quote]
WildWind,
Že pred šestimi leti sem ti napisala, da so se zbrali v ŠESTICI v Ljubljani, delovali pa že preje.
Pred nekaj dnevi sem zopet napisala, žal ti si SLEPA!
Nočeš brati v izzivanju si pa resnično odlična!
Razčisti kdo je tisti BRATKO”, šef tajne Hacinove plavogaardistične obveščevalne službe, ko je povabil v znano Ljubljansko restavracijo “ŠESTICaA”, svoja agenta, ki se do takrat, oktobra 1943 še nista poznala.
Prvi je bil star 26 let, študent, . . . . .
drugi je bil star 31 let, uradnik, . . . .
Le kdo bi pomislil, da sta si tedaj v Šestici prvič segla v roke največja slovenska plavogardistična črnorokca.
Srečanje so zalili in nazdravili in se dogovorili.
“Torej velja, ” je ob odhodu dejal Bratko, “do decembra bomo sestavili spisek ljudi, ki se bodo morali preseliti na drugi svet, v vice ali pekel. Nebeška vrata so jim tako zaprta.”
Prvi agent je pa izrekel zaobljubo: Pobil bom 100 komunistov in oefarjev.
Drugi agent , uglajeni gospod, je zašepetal Bratku: “Začeli bomo na Jesenicah. Tam je bilo že pred
vojno največje komunistično gnezdo na Gorenjskem.”
In začeli so! Pobijati moške in ženske, po vsej Sloveniji.
Žrtve ČRNE ROKE so opisane, pa ne vse, v knjigi “PO SLEDOVIH ČRNE ROKE.”[/b
V zadnjem popisu žrtev, je še vedno številka 20,500 žrtev, ko še niso ugotovili povzročitelja.
Ne kje so žrtve, kdo jih je pokončal.
OPIS, s platnic na ovitku knjige.
ČRNA ROKA je bila najbolj divja tajna morilska organizacija, ki je v okupirani Evropi delovala samo v Sloveniji.
Poleg okupatorja in plavogardističnih izdajalcev se je nad naše ljudstvo spravila še skrivnostna črna roka, ki je brezobzirno pobijala širom po Sloveniji.
Kaj je bila črna roka? Kdo so bili njeni pobudniki, organizaatorji in voditelji, kako je delovala, od kod je črpala neizmerno željo in žejo po krvi, kdo so bili črnorokci?
V naših rokar je knjiga, ki prvič po tridesetih letih skuša odgovoriti na ta vprašanja.
Zbiranje podatkov ni bilo lahko in enostavno. Črnorokci niso pustili za seboj nobenih pisanih dokumentov.
Maarsikaj je še vedno zavito v tančico skrivnosti. Pisec je lazil po vaseh in mestih ter poslušal srhljive pripovedi o njihovih morijah.
Uporabil je gradivo s sodišč, ki so po vojni sodila črnorokcem in njihovim sodelavcem.
Oral je doslej malo znano področje naše zgodovine.
Reportažni opisi zločinov niso izmišljeni in so v mejah dosegljivih virov zapisani natančno tako, kot so jih piscu pripovedovale priče, sorodniki žrtev črne roke, bivši domobranci in plavogardisti.
Danes niti belo-plavogardistična emigracija v tujini noče priznati očetovstva nad tem gaarjavim otrokom slovenske kontrarevolucije.
Nihče noče biti kriv za brezumno pobijanje otrok, mater in ostalih oseb. Lahko rečemo, da je pričujoča knjiga huda obtožnica proti tem morilcem in njihovim voditeljem.
Pisec Jože Vidic, ki ga poznamo že po knjigah beg iz morišča in zločin pri Lenartu, je s to knjigo poskušal razkriti skrivnost, v katero je bila doslej zavita morilska organizacija.
WildWid,
za tebe je knjiga neverodostojna, ker je iz leta 1975, Ti knjigo v šestih letih nisi bila zmožna prebrati, v koliko letih bi jo ti napisala!?
Najlažje je gobcati in izzivati! Pa sprehodi se od začetka teme do konca.
Delaj na sebi![/quote]
WildWind,
haha, ne morem drugače, zabita si kot ŠTIRNA, na kmečkem dvorišču.
Knjiga “PO SLEDOVIH ČRNE ROKE”, se nanaša na vse žrtve, ko jih je umorila ŠIROM Slovenije, “ČRNA ROKA”, ne samo na KOZLARJEVO GOŠČO.
V kolikor nisi zmožna prebrati, ti, sama knjige, si najemi pomočnika.
Že dvakrat, stoji podatek, ko sem ga navedla iz zadnjega popisa žrtev, da je čez . . . 20.500 žrtev, ko ne vedo krivca.
Črna roka je bila morilska organizacija, svoje žrtve je skrivala, tudi vlekla v gozd in jih naprtila partizanom. Tudi to sem že napisala in je v mnogih knjigah tudi navedeno.
Pa HACINA preišči, on je morilcem naročil, da ne pišejo spiskov žrtev.
Bratko, jim je Šestici napisal, da jim bo dostavil spisek.
V kolikor nisi zmožna razčistiti in prebrati knjigo, pojdi spat!
Partizani in kolaboracija v Sloveniji
Peter Urbanc 23.1.2015
V prvem obdobju okupacije, od 17. aprila 1941 pa do 22. junija 1941, pred nemškim napadom na SZ, še ni bilo slovenskega partizanstva, bili pa so aktivni komunisti v tem obdobju veliki prijatelji, zavezniki Hitlerja, ki je septembra prejšnje leto (1939) skupaj z Sovjeti zasedel ubogo Poljsko. Navdušenje KPS nad Hitlerjem se je izkazalo v organiziranju množične manifestacije: naščuvali so kmete, ki so v Trebnjem in na pohodu proti nemški meji manifestirali za priključitev tega dela Slovenije k nemškemu Rajhu. Italijani so ob tej priliki ostro reagirali. Padli so mnogi talci. V tem obdobju prijateljstva z nacisti je KPJ zagovarjala kolaboracijo na celi črti. Tito je 5. maja 1941 v glasilu KPJ pozval komuniste naj čim bolj stopajo v nemške službe. Kasnejši prvaki OF in KPJ, odvetniki dr. Aleš Stanovnik, dr. J. Pokorn in dr. J. Vilfan so v tem obdobju delali v Šentvidu pri Gestapo (selitvena komisija!). Kasnejši notranji minister SFRJ, Stane Dolanc in edini slovenski admiral v SFRJ, Stanislav Brovet sta v Avstriji prostovoljno vstopila in bila dolgoletna člana Hitlerjugend, Brovet, ki je vstopil v Celovcu, kar do januarja 1945.
Konec aprila je KPS ustanovila PIF, Protiimperialistično fronto, ki je kritizirala angleški, francoski in ameriški imperializem, ne pa nemškega in fašističnega. O kakem boju za osvoboditev Slovenije ni bilo govora. RS slavi 27 april 1941 kot Dan upora. Ta zgodovinska laž se bo RS nedvomno maščevala. Izgovor, prvič omenjen pred dobrimi desetimi leti, da je PIF bila predhodnica OF, je čisti nesmisel. Obe organizaciji sta v namenih in ciljih diametralno nasprotni. PIF – Protiimperialistična fronta je imela za cilj in nalogo kritizirati svetovne imperializme: ker so v tistem času komunisti prijateljevali z Nemčijo, so napadali samo zahodne zaveznike, Anglijo, Francijo. O kakšni osvoboditvi Slovenije ali Jugoslavije ni bilo niti besede. Po drugi strani je bil izključni namen OF pomoč napadeni Sovjetiji in posredno, postransko osvoboditev Slovenije, Jugoslavije. Tako delovanje PIF kot OF je sledilo direktivam Kominterne. Toda Kominterna komunistom ni dala navodila, naj PIF samo spremenijo v OF. To so si komunisti izmislili v propagandne namene, kar pojasnjuje tudi zadrego z »dnevom OF«, ki so ga v komunistični Sloveniji v nekaterih obdobjih praznovali, v drugih pa spet ne.
Če je torej PIF bila usmerjena proti Angliji in Franciji, se je vse spremenilo na sam dan napada Hitlerjeve Nemčije na Sovjetsko zvezo, dne 22. junija 1941. Sledeč povelju Kominterne je KPS še isti dan ustanovila povsem komunistično OF in prvi redki komunisti, imenovani partizani, so odšli v gozdove v ilegalo. Naslednjih 8 mesecev je bilo v Sloveniji sorazmerno mirno.
(…)
Resno aktivnost je pokazala VOS – Varnostna obveščevalna služba, tajna komunistična politična policija. Člani so bili označeni kot partizani. Ta organizacija je izvedla prvo akcijo jeseni 1941: napadli in ranili so 3 slovenske orožnike v ljubljanski pokrajini. Stvari so postale bolj resne, ko je VOS začela množično ubijati rojake civiliste. Šlo je za vplivne Slovence, ki bi mogli biti nasprotniki bodoči revoluciji .
Zgodaj, od februarja 1942, so se partizani – sam Boris Kidrič in dr. Aleš Bebler – na Bledu sestajali s šefom Gestapa Rozumeckom s partizanskim imenom Rožica. Rezultat: partizani se odpovedo vsaki resni akciji proti okupatorju, predvsem bodo pustili pri miru glavne železniške proge in ceste. Nadaljevali bodo zaradi videza NOB z malimi, vojaško nepomembnimi akcijami. Partizani so poskrbeli celo za krivce teh nepomembnih akcij, te so denuncirali Gestapu. Kot pravilo so bili denuncirani narodno zavedni Slovenci nekomunisti. V najkrajšem času so gestapovske postojanke na Gorenjskem in Štajerskem sklepale cel kup lokalnih sporazumov s partizani.
Gestapo je sprejel, da aretirane partizane, predvsem komuniste, izpusti iz svojih zaporov. Partizani so imeli prosto pot in delovanje na področju, ki je bilo primerno oddaljeno od prometnih povezav, večjih krajev in mest. Kot posebno uslugo Kidriču je Gestapo poslal v Ljubljano k Italijanom svoje agente, katerim so Italijani predali zaprto Zdenko Kidrič in Prežihovega Voranca. Te osebe so gestapovci prepeljali na Gorenjsko. Zdenko Kidrič so pustili na svobodo in Prežihovega Voranca so zaprli v taborišče, ki je bilo bivališče zadržanih sovjetskih diplomatov.
Ta množična kolaboracija z nemškimi nacisti na Gorenjskem in Štajerskem je trajala bolj ali manj do konca vojne.
Partizani OF, KPS so začeli sodelovati z Italijani poleti 1942. Na italijanski strani sta bila glavna sodelavca sam šef OVRE (italijanska politična policija) Onis in kapetan, kasneje general karabinjerjev Angelo D’Amato. Ta je bil velik »prijatelj« gospe Emilije Kraigher, njen mož Vito Kraigher pa je bil vodja VOS pri OF. Tej povezavi gre zasluga, da so Italijani poleti 1942 poslali partizanom tri vagone orožja, sanitetnega materiala in hrane na železniško postajo blizu Novega mesta. Tej povezavi gre zasluga, da so bili prav do uboja bana Natlačena iz streljanja talcev izločeni vsi privrženci Komunistične partije. Tej povezavi gre tudi zasluga za aretacijo 600 oficirjev in podoficirjev Jugoslovanske vojske. Kako in zakaj so jih aretirali? V tej fazi so bili skeptični glede NOB. OF jim je po normalni pošti poslala mobilizacijske odločbe. Italijani – nedvomno je bilo vse to domenjeno – so te pozive dobili v roke in so vse te oficirje in podoficirje (celo gen Rupnika!) aretirali in poslali v taborišča. Tako so komunisti preprečili, da bi prišlo do podobnega razvoja kot v Srbiji in da bi v Sloveniji prišlo do množične organizacije četništva – gverilskih enot Jugoslovanske vojske v domovini. Preprečili so, da bi kralju zvesti oficirji kraljevine Jugoslavije organizirali vojaško pomemben nekomunistični upor proti okupatorju, saj bi to preprečilo uspeh komunistične revolucije. S to akcijo, s tako malim naporom, se je revolucionarjem posrečilo odstraniti 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} slovenskih oficirjev in podoficirjev bivše jugoslovanske vojske. Uspeh revolucije brez teh potencialnih nasprotnikov je bil neprimerno lažji. O tej zgodovinski aferi, denunciaciji, so javno pisali v Ljubljani.
Šef OVRE, tajne fašistične policije, Onis in poveljnik karabinjerev v zasedeni Sloveniji, D’Amato sta vse to počela tajno, na lastno pest, brez sodelovanja italijanske vojske. To je pomenilo veleizdajo in ju je zato italijansko vojaško sodišče obsodilo na smrt. O njuni obsodbi se je javno pisalo v Ljubljani. Kopije teh obsodb so arhivirane v Rimu, italijanska vojska dokumentov za zdaj ne da iz rok!
Junija 1942 je partizanska stran trem italijanskim divizijam poslala anonimne dopise, arhivirane v Rimu pri italijanski vojski – ti dopisi so javnosti dostopni – da partizani pripravljajo velik oborožen napad na samo Ljubljano. Italijani, z vso verjetnostjo v dogovoru s partizani, so zato preventivno, največ v Ljubljani in na Dolenjskem, aretirali 25.000 mož in fantov, sposobnih nositi in uporabljati orožje in so jih odpeljali v italijanska taborišča. Tisoči teh, nekomunistov, so izgubili življenje na Rabu, v Gonarsu in drugih italijanskih taboriščih. Partizani so s to akcijo pripravili Slovenijo na revolucijo, brez teh 25.000, odpeljanih v taborišča, je bilo revolucijo lažje izvajati.
Decembra 1942. Italijani so se po tihem, tajno že pripravljali, da se umaknejo iz vojne. Prišlo je do novih dogovorov med partizani in italijansko vojsko. Decembra 1942 so partizani sklenili z Italijani sporazum o nenapadanju za celotno Ljubljansko pokrajino. Na partizanski strani je bil glavni pogajalec Pero Popivoda. Od tega časa naprej so partizani na ozemlju, ki so ga obvladovali, predvsem v Beli krajini, imeli svojo »osvobojeno« Slovenijo. Sledila je tamkajšnja morija tisočev rojakov, pri tem ni partizanov nihče motil. Vrsta dogovorov med partizani in Italijani je bila sklenjena po zlomu fašizma (25. julija 1943). V tistem času so se Italijani že podrobno dogovorili s partizani, kakšen bo postopek, usoda treh italjanskh divizij, ki so bile stacionirane v zasedeni Ljubljanski pokrajini. To je že bila priprava za 8. september 1943, italijanski izstop iz vojne. Sledila je tragedija Turjaka in Grčaric, kjer so Italijani odločilno pomagali partizanom, predvsem z artilerijo. Ne glede na to, da je Italija medtem že kapitulirala, je šlo s strani Italijanov v Grčaricah izrecno za agresorsko dejanje okupatorja, saj so skupaj s partizani – z razbojniškimi tolpami – napadli vojsko jugoslovanske države, četnike oz. enote JVvD v Grčaricah in Vaške straže, predhodnice domobrancev na Turjaku. Zajeli so lep del četnikov in vaških stražarjev in so do 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ujetnikov, več kot 500 oseb, pobili.
Primorska
Vsa Primorska je bila pod italijansko oblastjo do septembra 1943. Italijanom se je z vojsko in še bolj s fašistično milico posrečilo blokirati razvoj partizanstva. Zato v tem delu ni bilo vse do septembra 1943 kaj več kot 100 partizanov in še to večinoma tistih, ki jih je OF poslala iz osrednje Slovenije na Primorsko.
(…)
Še med tragiko na goriški fronti, kjer so partizani načrtno žrtvovali več kot 3000 prisilno mobiliziranih mladih primorskih fantov, so partizani v gornji Soški in Kanalski dolini že sklenili premirje, ki je nacistom jamčilo varnost cestne in železniške povezave na liniji Beljak – Tržič – Videm. Po tej transportni liniji je šlo do 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} vojaškega transporta iz Avstrije (takrat Nemčije) v Italijo. Železniška proga med Pontebbo in Vidmom je ekstremno ranljiva, ena sama bomba bi napravila dolgotrajno ogromno škodo. Dejansko so to lahko rušljivo progo zavezniki z avioni rušili šele od jeseni 1944 dalje.
Podoben sporazum je bil podpisan konec septembra 1943 na sodniji v Bovcu na Goriškem med SS in Maksom Miklavčičem, ki je bil župan v Kobaridu in med politkomisarjem Skalarjem. Sporazum je določal, da smejo partizani nemoteno imeti oborožene sile, ti pa so se obvezali, da ne bodo ovirali premikov nemških čet …
S tem je bilo skladno tudi povelje glavnega partizanskega štaba, na katerem sta podpisana B. Kraigher, politkomisar in Jaka Avšič, general, z dne 12. septembra 1943: »Nemce, pomikajoče se na sever, pustite pri miru.«
Vsakršno partizansko vojaško NOB akcijo, in to na ozemlju celotne Primorske, je dokončno onemogočilo premirje, sklenjeno v Biljah pri Gorici in nato v Idriji med 3. in 6. julijem 1944. Na to premirje so se pripravljali več mesecev. Najbolj aktiven je bil grof Marino Pace, ki je imel kot prefekt Goriške ogromno opraviti s partizani. Partizani so oklevali s to pogodbo, toda ko so Nemci v Baški grapi obkolili in deloma zajeli dve veliki enoti partizanov, so sporazum hitro podpisali in tako rešili obkoljene in zajete partizane, ki so jih Nemci takoj ob premirju izpustili. Dokument so podpisali general nemške vojske Ludwig Kübler, ki je bil poveljnik v Istri in Primorskem, prvi človek SS s tega območja – general Odilo Globotschnigg, goriški prefekt grof Marino Pace, goriški župan grof Alessio Coronini Cronberg, dr. Friedrich Rainer, obrambni komisar Adriatisches Küstenland. Partizane so zastopali predsednik OF za Primorsko France Bevk, tajnik OF za Primorsko dr. Jože Vilfan in Jožef Srebrnič, poslanec v Rimu, leta 1924!
Glavna določila sporazuma so bila:
a) zajamčeno svobodno partizansko ozemlje je vsa Primorske razen 10 km pasu ob železnici;
b) nenapadanje Nemcev in partizanov.
Sporazum je vseboval še neke gospodarske odločbe.
Originalna pogodba se hrani v Ljubljani. Najbolj je bil zanimiv 4 ali 5 člen, ki določa: partizani lahko občasno rušijo železniško progo (tudi progo Postojna–Trst!) pod pogojem, da predčasno obvestijo Nemce in da škoda ne bo zahtevala več kot eno uro, da se popravi. Ta člen so pogosto uporabljali v premirjih z Nemci, očitno z namenom, da se ustvari videz NOB akcij. S premirjem so bili seznanjeni tudi v Ljubljani, kjer je nastalo silno razburjenje in je SS–general Erwin Rösener potem v posebnem razglasu, 7. julija 1944, ki ga je objavil časopis Jutro, izjavil, da sporazum za Ljubljansko pokrajino ne velja.
To premirje je zakrivilo tragedijo Črnega vrha. Ko so bili domobranci napadeni, so prosili za pomoč Nemce, ki so zaradi premirja to pomoč odklonili. Prepovedali so tudi pomoč s strani domobrancev iz ljubljanske pokrajine! Posledica: Črni vrh je padel in 120 tamkajšnjih ljudi je v borbi in po njej izgubilo življenje.
Premirje je držalo do konca aprila 1945. 23. aprila sta se pred Ilirsko Bistrico predali partizanom dve nemški diviziji, zmanjkalo jim je hrane in municije. S tem je bila pot v Trst za partizane prosta, za vse Nemce pa je predaja pomenila pot v smrt nekje pri Reki in Sušku.
Intenzivna kolaboracija slovenskih partizanov z okupatorjem nedvomno potrjuje, da je mit o narodno–osvobodilnem partizanskem boju največja slovenska zgodovinska prevara.
Pripis uredništva: Besedilo je iz knjige Sodelovanje partizanov z okupatorjem (stran 85-96), ki jo lahko naročite na Časniku. V knjigi je besedilo natančno dokumentirano – viri in obširnejša dokumentacija so navedeni v knjigi, v opombah in v bibliografiji.
🙂
A nismo tega že obdelali?
So bili astrofiziki prisotni ob velikem poku?
So bili zgodovinarji prisotni ob propadu rimskega imperija?
So bili geologi prisotni ob menjavi zemeljskih geoloških obdobij?
Si bil ti udeležen in prisoten ob Patria dogodkih?[/quote]
Nisem in ne trdim,da je bilo po moje.V nasprotju z nekaterimi,ki so prepričani v svoj pogled.
Lažejo kakor pes teče.
Zdaj glede patrie.Vozila so tukaj,desetkrat preplačana ,to trdijo državni viri.Nekdo laže.Sigurno laže.
🙂
A nismo tega že obdelali?
So bili astrofiziki prisotni ob velikem poku?
So bili zgodovinarji prisotni ob propadu rimskega imperija?
So bili geologi prisotni ob menjavi zemeljskih geoloških obdobij?
Si bil ti udeležen in prisoten ob Patria dogodkih?[/quote]
Nisem in ne trdim,da je bilo po moje.V nasprotju z nekaterimi,ki so prepričani v svoj pogled.
Lažejo kakor pes teče.
Zdaj glede patrie.Vozila so tukaj,desetkrat preplačana ,to trdijo državni viri.Nekdo laže.Sigurno laže.[/quote]
🙂
V dveh stavkih demantiraš sam sebe. V prvem praviš, da nič ne trdiš, v drugem pa, da so Patrije desetkrat preplačane (tudi sicer so tvoji prispevki polni nepreverjenih trditev). Tega nič ne trdijo državni viri, po državnih virih je bila pogodbena cena za 135 Patrij 278 milijonov evrov.
Samo primer. Od leta 1945 pa do leta 1975, ko je Kocbek v reviji Zaliv javno obelodanil povojne morije, je marsikdo – vključno s sodniki – govoril, da lažejo kot pes teče, da klevetajo socialistično samoupravno ureditev ter dobro ime SFRJ v svetu, če govorijo o državnih morijah v Kočevskem Rogu, v protitankovskih jarkih na Teznem in še po stotinah lokacij na vsem ozemlju SR Slovenije.
Že zdavnaj se je ta “Lažejo kakor pes teče” spremenil v RESNICO.
Zato bodi ponižen in skromen. Ne splača se ti ugleda zapravljati na zadevah, za katere ne veš kako v resnici stojijo. Bodi samozavesten in vzemi v roke literaturo, ki te bo lahko poučila o drugačnih vidikih, kakor pa te je učil jugoslovanski in slovenski šolski kulikurum.
Napisal: ” citati”
“Dobijo se tudi “sfantazirani” bebci – rablji – in dajo izjavo, “100” jih bom pobil.”
Ti, si pa še napisal:
“Zelo majhna številka.”[/quote]
citati,
1. septembra ob 22:59, si napisal zgornji citat.
Zakaj nisi citiral vse, kar sem jaz “številčkaju – 579864”, napisala, na vse NJEGOVO NE PRIMERNO PISANJE! – ko ga je namenil meni, na moje pisanje “ČRNOROKCEV”, ko so se zbrali v znani ljubljanski restavraciji ŠESTICA. Se dogovarjali kako bodo pobijali zavedne Slovence.
Ja, to so pa ČRNOROKCI, heroji brez para.
“citatek”, bravo za tvojo majhno številko.
Citatov obstaja veliko, nekateri pisači jih pripisujejo nasprotni stani, največkrat partizanom.
Zasledila sem pri branju, da so besede, ko jih je izrekel italijanski general Robotti med poletno ofenzivo leta 1942 proti partizanskim četam: “Pobijamo premalo!”, to je bilo pripisano enemu partizanskemu častniku. To si je zabeležil tudi Edvard Kocbek v svoj dnevnik Tovarišija.
Ti citatek, si pa besedo “sfantazirani”, pripisal v citatu kar meni. Napisal pa je besedo številčkar.
Ja, tako delate, pišete.
Pa še to, citati:
S strani, 603, Sv. Urh
“Črnorokci, pri zaslišanju niso hoteli povedati kje so pobijali žrtve, niti kam so jih zakopavali.
Kje so jih pobijali in koliko, ni hotel pojasniti niti šef domobranske policije dr. Lovro Hacin. Na razpravi je priznal samo to, da ni dovolil vpisati v noben seznam pripornikov, ki so jih iz srednje tehnične šole in številnih ljubljanskih zaporov noč za nočjo z avtobusom vozili v urhovske gozdove.”
“”Decembra 1945 je bil pred okrožnim sodiščem v Ljubljani obsojen na smrt vojaški kurat Peter Križaj. Pred izvršitvijo smrtne kazni je zakričal: “Ne sprejmem sodbe od komunistov! Živel Kristus kralj:”
Njegova dejanja pa niso imela nič skupnega s Kristusovimi nauki.
Še mnogo je citatov, kar sprehodi se po knjigi.
Potem je to le še en dokaz več, da so bili komunisti in klerikalni politiki v bistvu tudi zavezniki in sicer v boju proti liberalcem ter da sta SLS in RKC lagala Slovencem, da jih želita ubraniti komunizma ter da jim je šlo predvsem zato, da se v Narodnem svetu čimbolj zmanjša vpliv liberalcev, kateri so bili še vse iz časa Avstroogrske hud nasprotnik klerikalizma in Nacionalne stranke oz. pozneje SLS.
Že ves čas obstoja SHS in prve Jugoslavije, so bili liberalci velik pristaš srbske krone in zagovornik skupne države. Pristajali so celo na tezo, da na tem prostoru ne živijo različni slovanski narodi, ki so združeni v skupno državo, temveč da gre za različna plemena istega naroda. Zaradi svoje projugoslovanske usmerjenosti so celo zavrnili vabilo, da se pridružijo OF, saj so ji očitali separatizem, ker je v svojih točkah priznavala narodom pravico do samoodločbe.
Klerikalna politika pa je bila bolj naklonjena slovenski samostojnosti (torej je že tu bila idejno bližje komunistom), vendar ji je bolj dišal fašistični sistem kot demokracija. To se visi že po tem, da je že pred vojno Korošec zagovornik zbližanja z Reichom in je zato v času ministrovanja celo izdal dva protisemitska zakona, Kulovec pa je bil med prvimi zagovorniki podpisovanja Trojnega pakta. Zato so tudi mrzlično iskali možnosti, in vezo s Hitlerjem preko Slovaške, da bi od njega dobili dovoljenje za ustanovitev samostojne države s fašističnim režimom, podobno Slovaški. med okupacijo so tudi pošiljali pisma vdanosti in zahvale Duceju za okupacijo Ljubljanske pokrajine, po kapitulaciji Italije pa so tudi prisegali zvestobo Hitlerju.
Da bi bilo možno vse to doseči pa je bilo treba zmanjšati vpliv dolgoletnih nasprotnikov – liberalcev v NS in ga ves čas vojne držati na minimumu. Zato je vsa omenjena “kolaboracija” (če je to bila) bila s pristankom SLS in RKC. Še posebej bi to veljalo za Grčarice in Turjak, kjer so bili zdesetkani predvsem slovenski četniki, torej slovenski del kraljeve vojske katero so podpirali slovenski liberalci.
:-))
Že dvakrat, stoji podatek, ko sem ga navedla iz zadnjega popisa žrtev, da je čez . . . 20.500 žrtev, ko ne vedo krivca.
Črna roka je bila morilska organizacija, svoje žrtve je skrivala, tudi vlekla v gozd in jih naprtila partizanom. Tudi to sem že napisala in je v mnogih knjigah tudi navedeno.
Pa HACINA preišči, on je morilcem naročil, da ne pišejo spiskov žrtev.
Bratko, jim je Šestici napisal, da jim bo dostavil spisek.
V kolikor nisi zmožna razčistiti in prebrati knjigo, pojdi spat! [/quote]
ne bo šlo tako enostavno in na žaljenje se ne odzivam več…..imena 100 žensk in deklet…imena
Že dvakrat, stoji podatek, ko sem ga navedla iz zadnjega popisa žrtev, da je čez . . . 20.500 žrtev, ko ne vedo krivca.
Črna roka je bila morilska organizacija, svoje žrtve je skrivala, tudi vlekla v gozd in jih naprtila partizanom. Tudi to sem že napisala in je v mnogih knjigah tudi navedeno.
Pa HACINA preišči, on je morilcem naročil, da ne pišejo spiskov žrtev.
Bratko, jim je Šestici napisal, da jim bo dostavil spisek.
V kolikor nisi zmožna razčistiti in prebrati knjigo, pojdi spat! [/quote]
ne bo šlo tako enostavno in na žaljenje se ne odzivam več…..imena 100 žensk in
deklet…imena[/quote]
WildWind,
ne, ne, ne bo šlo enostavno, najprej poglej kaj si pisala v temi:
– – Sveti Urh pri dobrunjah in
– – Teme, ki so sporne, . . . ,
Beri in razčisti! Tvoja žaljenja in obtožbe, sram naj te bo! Nemogoča si, sem ti že takrat, pred petimi leti napisala. VAŽIČKA! Pokvarjena!
knjiga, “PO SLEDOVIH ČRNE ROKE”, in “SVETI URH” , zajemajo vse žrtve po Sloveniji, kar jih je bilo možno od pričevalcev in svojcev opisati. So iz raznih krajev Notranjske, Dolenjske, Jesenic in še in še. Kot sem ti že večkrat napisala, da ti želiš vse na krožniku.
LE BRATI SE TI NE DA. Izživljaš se pa zelo rada na nedolžnih žrtvah.
V juliju 2007 si napisala: “moram stegnit jezik, moram vprašat, itd., Bom poiskala, če bom našla dobiš tudi to, “NEVEDNICA!”
[/b]
Čas je, da jo do konca napišem.
Pravkar sem se vrnil iz bolnišnice, pa bi mi, Severjeva iz Češnjic pri Mirni peči, morala prinesti od doma kaj za pod zob. Prišla je, a namesto paketa sem zvedel žalostno novico.
Zanimivo je, da je bil obveščevalec Gubčeve brigade Vito Pirc tisti večer pred smrtjo mojih staršev pri njih na obisku, ker je z njimi vzdrževal redne zveze. Zaradi nenehnih groženj so se starši nameravali preseliti na Sladko goro.”
Adolf Osterc je bil kot dijak že pred vojno izključen iz novomeške gimnazije, ker je raznašal Ljudsko pravico, ilegalni časopis komunistične partije Slovenije. Ovadili so ga člani Katoliške akcije.
Toda to ga ni zlomilo in je gimnazijo z maturo opravil privatno v Ljubljani.
“Prvo zvezo z OF v Mirni peči sem dobil že 1941 leta, prek Mare Rupene. Na Frati prek Ajdovca (med Mirno pečjo in Žužemberkom) so se zbrali prvi novomeški patrizani. Novomeški skojevci so ob razsulu stare Jugoslavije zbrali in skrili precej orožja, streliva in eksploziva, katerega sem kasneje s konji vozil na Frato. Že pakiranega sem dobil v gostilni Košak. Ker sem kot sin trgovca večkrat prišel s konji v Novo mesto po razno blago, to moje tajno delovanje ni bilo sumljivo.
V partizane sem odšel 15. marca 1942. leta s skupino mirnopeških fantov. V gostilni pri Rupenovi smo imeli poslovilni večer. Z nami je bil tudi sedanji generalpolkovnik Stane Potočar, ki je prav tako tistega večera z nami odšel v partizane. Mirna peč je bila že pred vojno močno politično razgibana in razklana. Na eni strani so bili Sokoli in društvo kmečkih fantov in deklet, na drugi strani pa klerikalci in Zveza fantovskih odsekov ter raznih sekcij Katoliške akcije. Po kapitulaciji Jugoslavije je prišel za kaplana v Mirno peč zloglasni kaplan Anton Šinkar, vojni zločinec.
V začetku se je izdajal za pristaša OF. Ni skrivnost, da je ta kaplan svojeročno klal aktiviste OF in ujete patizane. Pod njegovim vplivom so zrasli najhujši domobranci črnorokci iz naše okolice.”
Novomeški črnorokci, ki so delovali kot posebna tajna morilska organizacija v okviru domobranske posadke v Novem mestu in neposrednim vodstvom, kaplana in gimnazijskega kateheta Karla Wolbanka, si niso upali sami v mirnopeško okolico, zato so vedno imeli s seboj močno spremstvo. Njihov način delovanja je prav zaradi tega značilen. Pri Remicu so nastopili množično in javno kot domobranci; glavno bvesedo je imel povelnik domobrancev Gnidovec. Pri Ostercu je bilo drugače. V hišo so prišli samo treje domobranci: dva kot morilca in eden kot stražar. Zunaj ni bilo nobenega domobranca, ker jih je poveljnik odpeljal v drugo smer. Tako mnogi novomerški domobranci sploh niso vedeli, kdo je ubil Osterca in njegovo ženo.
Pred cerkvijo v MIrni peči so govorniki povedali, zakaj so ju ubili toda imena storilcev so ostala skrivnost.
Kdo sta bila morilca Ojstrčevih?
Med vsemi novomeškimi črnorokci pripada prvo mesto Alojzu Zupančiču iz Biške vasi pri Mirni peči. V tej siromašni kajžarski družini je bilo 13 otrok, nekateri so umrli že v rani nmladost. Živa sta samo še brat in sestra Janez in Marija. V času opisanega dogodka je bil Alojz star 22 let, sicer pa že pred vstopom k domobrancem znasn kot vaški nasilnež, pretepač, potepuh in lenuh. Točno mesec dni po uboju Ostrčevih je 18. maja 1944. leta padel v boju z Gubčevo brigado na prevagi med Mirno pečjo in Jordankalom. Podobna je bvila življenska pot in usoda še treh njegovih bratov. France je pred vojno služil v tujski legiji v Afriki in so mu zato po vrnitvi pravili Afrikanec. Nekoč je šla mimo Biške vasi Tomšičeva brigada. Kot domobranski agent se je priključil koloni. Bila je noč in tega nihče ni opazil. Zjutrraaj so ga domačini prepoznali, sledilo je zaslišanje in smrtna obsodba.
Tretji brat Anton je bil kot domobranec ranjen tik ob koncu vojne, ko so minirali razna skladišča, da ne bi prišla v roke novi jugoslovanski vojski. Ranjen se ni mogel z drugimi umaknitgi čez mejo. Zajeli so ga, postavili pred sodišče in obsodili na smrt. Tudi četrti brat je bil pri domobrancih in ga je po nesreči ustrelil nek drug domobranec. Zupančičevi (po domačer Kajžarjevi) so bili tesno povezani z zloglasnim kaplanom Šinkarjem.
Drugi morilec je bil Jože Mavec-Gliha iz Čemš. Tudi ta je imel še dva brata pri domobrancih, od katerih je bil poleg Jožetaq pri črnorokcih še Franc. Bila sta kmečka sinova in znana vaška pretepača. Samo dobro uro po umoru Ojstrčevih sta Alojz Zupančič in Jože Mavec storila nov zločin. V vasi Jablan sta aretirala krojača Alojza Lužarja in ga odpeljala z izgovorom, da mora z njima v Novo mesto. Spotoma sta g a pri vasi Kuzarjev kal zaklala.
Približno v tem času so bratje Mavec in Zupančič med Šentjurjem in Mirno pečjo zajeli v boju padlo partizanko Ivo Kožuh iz Ljubljane. Mrtvi dvajsetletni partizanki so v eno dojko vrezali srp in kladivo, v drugo pa petorako zvezdo.
Zmotili bi se, če bi menili, da so bratje zupančić in Mavec krenili na morilski pohod šele spomladi 1944 leta. Tedaj so bili namreč že prekaljeni krvoloki.
Še kar nekaj zgodb je napisanih o teh prekaljenih črnorokcev.
Prepisano s strani od 484, 485, 486 in del 487.
Na to zgodbo me je opozorila ena sodelujoča tukaj na MON-u, 17. decem. 2010, pred 6. leti.
Obravnavali smo TEMO, sto tisoč po vojni pobitih, TEMO je odprla z nikcem “slovenska pomlad”
Nekaj citatov vodilnih slovenskih komunistov:
Kidrič na Cinku leta 1942: “To je vojna za sovjetizacijo sveta. Po zmagi nad nacifašizmom bomo nevtralizirali tudi Veliko Britanijo in ZDA.”
Kardelj leta 1943 brigadirju Macleanu: “Kdor se postavi po robu dosegi tega velikega cilja (komunističnega tisočletja), ga je treba uničiti. Takšne žrtve so samo v blagor človeštva. Ali sploh lahko obstaja plemenitejši cilj, kot je ta?”
Ante Novak, politkomisar l. 1943 v Loški dolini: “Ni važno, koliko ljudi ostane na tem teritoriju, ker za nas narod ni prav nič važen. Edino važno je to, da mi ostanemo in zavladamo.”
Če ne bi bilo teh ljudi, sploh ne bi vedeli kaj je Črna roka.
In nasprotna stran je imela vso pravico, da odgovori na komunistično nasilje. Vsak se ima pravico braniti. Brani se vedno tisti, ki je bil PRVI napaden!
“Mrtvi dvajsetletni partizanki so v eno dojko vrezali srp in kladivo, v drugo pa petorako zvezdo.”
Jože Javoršek je zapisal naslednje: »Ko smo stopili v taborišče, smo vsi trije osupnili … Duh po ožganem človeškem mesu me je silil na bruhanje. Na konjski odeji je ležal popolnoma nag človek. Dvigal je napol sivo glavo in hlipal in ječal in skušal izreči prošnje besede, a mu je zmanjkalo moči. Z grozo v srcu sem ugotovil: suhorski župnik Janez Raztresen. Kaj počno z njim? Ahac je stal ob nagem človeku z okrvavljeno črepinjo v rokah in nas srdito gledal. Župnik je imel na hrbtu s črepinjo izrezan srp in kladivo.« (J. J., Spomini na Slovence III, str. 156.)
Jože Javoršek, partizan in pisatelj, Kocbekov prijatelj ter udbovski špicelj, ki je za denar do smrti nadzoroval Kocbeka
Ahac, Dušan Pirjevec-Ahac, partizan in kasnejši univerzitetni profesor na primerjalni književnosti
ne bo šlo tako enostavno in na žaljenje se ne odzivam več…..imena 100 žensk in
deklet…imena[/quote]
WildWind,
ne, ne, ne bo šlo enostavno, najprej poglej kaj si pisala v temi:
– – Sveti Urh pri dobrunjah in
– – Teme, ki so sporne, . . . ,
Beri in razčisti! Tvoja žaljenja in obtožbe, sram naj te bo! Nemogoča si, sem ti že takrat, pred petimi leti napisala. VAŽIČKA! Pokvarjena!
knjiga, “PO SLEDOVIH ČRNE ROKE”, in “SVETI URH” , zajemajo vse žrtve po Sloveniji, kar jih je bilo možno od pričevalcev in svojcev opisati. So iz raznih krajev Notranjske, Dolenjske, Jesenic in še in še. Kot sem ti že večkrat napisala, da ti želiš vse na krožniku.
LE BRATI SE TI NE DA. Izživljaš se pa zelo rada na nedolžnih žrtvah.
V juliju 2007 si napisala: “moram stegnit jezik, moram vprašat, itd., Bom poiskala, če bom našla dobiš tudi to, “NEVEDNICA!”
[/quote]
Sram naj te bo, važička, pokverjena, nevednica , brati se ti ne da……how low can you go? Jaz se izživljam na nedolžnih žrtvah?…..no ja, v ostale teme no bom gledala, trenutno čas ne dopušča….bom ob priliki
WildWind,
ne, ne, ne bo šlo enostavno, najprej poglej kaj si pisala v temi:
– – Sveti Urh pri dobrunjah in
– – Teme, ki so sporne, . . . ,
Beri in razčisti! Tvoja žaljenja in obtožbe, sram naj te bo! Nemogoča si, sem ti že takrat, pred petimi leti napisala. VAŽIČKA! Pokvarjena!
knjiga, “PO SLEDOVIH ČRNE ROKE”, in “SVETI URH” , zajemajo vse žrtve po Sloveniji, kar jih je bilo možno od pričevalcev in svojcev opisati. So iz raznih krajev Notranjske, Dolenjske, Jesenic in še in še. Kot sem ti že večkrat napisala, da ti želiš vse na krožniku.
LE BRATI SE TI NE DA. Izživljaš se pa zelo rada na nedolžnih žrtvah.
V juliju 2007 si napisala: “moram stegnit jezik, moram vprašat, itd., Bom poiskala, če bom našla dobiš tudi to, “NEVEDNICA!”
[/quote]
Sram naj te bo, važička, pokverjena, nevednica , brati se ti ne da……how low can you go? Jaz se izživljam na nedolžnih žrtvah?…..no ja, v ostale teme no bom gledala, trenutno čas ne dopušča….bom ob priliki[/quote]
edit: sem na brzino počekirala kaj si v ostale teme napisala, pa mi ni čisto jasno………kaj natanko si želela povedati razen tega, da si me ozmerjala?