Tercialke…sem noseča 7 mesecev, imam relativno ok službo. Hodim po ulici, pa me starejša gospa ogovori, če sem noseča…pritrdim, potem pa vpraša:”Ja, pa imaš službo?”. Moram priznat, da sem bila zgrožena, kako se ljudje vtikujejo v življenja drugih. Sem brez besed odkorakala naprej…Meni osebno na kraj pameti ne pade, da bi se ukvarjala z nosečnicami ali imajo službo ali ne. Jaz jim ne bom plačala položnic, kuhala kosila in vzgajala otrok. Odločitev za družino je stvar posameznika in partnerja. Kar se pa tiče službe…danes je, jutri je morda več ni. Fleksibilnost trga nas vse sili, da stremimo k boljšemu in se nadgrajujejo. Zato vem, da ta služba, ki jo imam, ni edina in vem, da tu ne bom dočakala pokojnine…na drugi strani, pa otrok, ki ga pričakujem, verjetno, po letih truda, bo edini in bi zanj pustila tudi službo, če bi bilo potrebno, pa čeprav sploh še ni rojen.

Takšne opazke so tako rezultat razkroja vrednost, saj so materialne dobrine danes pomembnejše od družinskih vezi, solidarnosti in medsebojnega razumevanja ter spoštovanja. iluzija je pričakovati, da bo nekdo dober starš, ker ima službo, če pa je nima, pa ni vreden te vloge.

Konstantno napadanje brezposelnih na tem forumu pa je tako ali tako klasika, saj je zavidanje nacionalni šport v naši državi. pa naj vam povem, da človek, ki nima dela, razpada, ne samo materialno, temveč tudi psihično in socialno. Brezdelje vodi v apatijo, depresijo, brezvoljnost in enoličnost…če se vam zdi, da je kafetkanje in posedanje po parkih iz dneva v dan življenje, ki je vredno, da ga živit do konca, potem pustite službo. Vsi delamo za denar, vendar delo doprinese tudi zadovoljstvo, socialne stike, dogodivščine, znanje, osebno zadovoljstvo, da smo nekaj doprinesli družbi, podjetju, sodelavcem. In kljub majhni plači, se človek, ki svoje delo opravi dobro, po koncu dneva, počuti vrednega in se celo veseli naslednjega dne.

Tudi jaz sem bila brez službe, absolventka, ko sem neplanirano zanosila. Partner je zanesljiv človek in takrat mi je bil najpomembnejši otrok, partnerstvo in najina skupna prihodnost. Če bi vsak par čakal na pravi trenutek, bi bile skoraj vse nosečnosti medicinsko pogojene (umetna oploditev). Bolj kot služba je pomembna ljubezen in spoštovanje med partnerjema in pripravljnost delati na sebi.

A res?
Kaj pa potreba otroka po tem, da fajn živi?
Kaj pa potreba otroka potem, da ima mamo, ki ga je sposobna preskrbeti?

Namreč take nosečnosti se ponavadi tako končajo, da je ona brez službe, posledično odvisna od moža in ta lahko počne z njo kar hoče, ker ona itak nima nič.
[/quote]

Seveda in z njo počne kar se mu zdi, ker itak ve da je odvisna od njega. Ja moje vse kolegice, ki imajo otroke, imajo tud službo. Nisem vedela, da je toliko tega, da se jim ne zdi potrebo imet službo. Meni se to zdi nujno, ker kako ga bom drugače preživljala sploh. Težko je to res. Vem za družino, da ima 6 otrok in noben doma nima dela in mi kar ni jasno kako preživijo res mi ni jasno to.

Točno. Naj počaka, da bo lahko poskrbela za otroka.
In, če ji to ne uspe pač naj nima otrok.

Aja, pa sem otrok staršev, ki so se odločali nepremišljeno. Namesto najprej štalca, potem pa kravca, in nastarada seveda potem otrok.
Ko starši delajo kravco prej preden imajo štalco.
[/quote]
Bolje je to najprej štalca, nato kravca, samo ja, saj veš nekaj je teorija, drugo praksa ane

Ti dam prav se strinjam čisto s tabo da je ljubezen do otroka veliko bolj pomembna kot denar.

Seveda in z njo počne kar se mu zdi, ker itak ve da je odvisna od njega. Ja moje vse kolegice, ki imajo otroke, imajo tud službo. Nisem vedela, da je toliko tega, da se jim ne zdi potrebo imet službo. Meni se to zdi nujno, ker kako ga bom drugače preživljala sploh. Težko je to res. Vem za družino, da ima 6 otrok in noben doma nima dela in mi kar ni jasno kako preživijo res mi ni jasno to.
[/quote]
pri tem pa se je za vprašati kakšen moški je to , da z žensko počne kar ga je volja, da jo ponižuje in izkorišča, samo zato, ker je brez službe in nima lastnega denarja.
To veliko pove o tem moškem, kakšen karakter je in sicer, da izrablja šibkejše, da se nad njimi izživlja in si na njih bilda svoj ego.
Grozljivo.
kaj bo šele počel z nebogljenim otrokom, ki je šibkejši in odvisen od njega.

Moja starša sta bila ˝brez službe˝ ko sta imela mene. Bila sta kmetovalca. Nismo imeli materialnih dobrin…otroci smo delali na kmetiji…pomagali pri vseh delih. Znali smo ceniti denar, znali smo se boriti in veš kaj…nič nam ne manjka. Vsako stvar znamo ceniti…ker nam ni bilo nič servirano na krožniku. Poznam pa veliko primerov, ko sta oba starša hodila v službo, otroci so imeli polno rit vsega…za nič se jim ni bilo treba truditi in…
Če bodo te mamice ki so brez službe znale otroke vzgojiti v delovne ljudi, v ljudi ki bodo znali ceniti svoje delo in delo drugih, potem je povsem prav da imajo otroke.
[/quote]

Polona kako imaš prav, to šteje in to je vse. Polna rit ni nikoli prinesla nič dobrega, če otroci kasneje nič ne znajo narediti to ni ok ne

pri tem pa se je za vprašati kakšen moški je to , da z žensko počne kar ga je volja, da jo ponižuje in izkorišča, samo zato, ker je brez službe in nima lastnega denarja.
To veliko pove o tem moškem, kakšen karakter je in sicer, da izrablja šibkejše, da se nad njimi izživlja in si na njih bilda svoj ego.
Grozljivo.
kaj bo šele počel z nebogljenim otrokom, ki je šibkejši in odvisen od njega.
[/quote]

Se strinjam s tabo. Pa kam pelje tak način to, da se takle izživlja nad šibkejšimi res ja grozno je tole da ni za povedat res no. In ja to o njemu pove vse. Namreč vlok dlako menja, svoje narave pa nikakor ne, ker tak je pokvarjen karakter in narcis in poleg tega egoist da mu ni pomoči. Raj nobenega, kot takega moškega. In bogi otrok potem kasneje ja.

Današnji problem družbe ni materialni vidik (to je kapitalistična logika), ampak bolj čustveni, ki ‘hendikepira’ otroka – ravno odsotnost staršev , ki se bodisi grebejo v službi za še več (čustvena nedostopnost), bodisi ti, ki delajo nonstop (izgorelost), da preživijo. Tako da če ima vsaj enega od staršev doma, je prej pozitivno kot negativno (za otroka), zakaj bi pa morala biti oba zaposlena. Denar kot tak ne privzgaja vrednot za življenje.

Današnji problem družbe ni materialni vidik (to je kapitalistična logika), ampak bolj čustveni, ki ‘hendikepira’ otroka – ravno odsotnost staršev , ki se bodisi grebejo v službi za še več (čustvena nedostopnost), bodisi ti, ki delajo nonstop (izgorelost), da preživijo. Tako da če ima vsaj enega od staršev doma, je prej pozitivno kot negativno (za otroka), zakaj bi pa morala biti oba zaposlena. Denar kot tak ne privzgaja vrednot za življenje.
[/quote]
res je.

Današnji problem družbe ni materialni vidik (to je kapitalistična logika), ampak bolj čustveni, ki ‘hendikepira’ otroka – ravno odsotnost staršev , ki se bodisi grebejo v službi za še več (čustvena nedostopnost), bodisi ti, ki delajo nonstop (izgorelost), da preživijo. Tako da če ima vsaj enega od staršev doma, je prej pozitivno kot negativno (za otroka), zakaj bi pa morala biti oba zaposlena. Denar kot tak ne privzgaja vrednot za življenje.
[/quote]
Zelo lepo napisano..

Zelo lepo napisano..
[/quote]

Ja, zelo lepo…. če je tisti doma ženska. Obratno ne velja, a ne?

Mislim v drugi temi je govora o tem kako so bili socialistični časi težki in grozni in oh in sploh je sedaj bolje. Pa če kaj vem, so imeli v tistih časih več otrok v družinah kot sedaj. Rodnost je sedaj zelo nizka. Torej ekonomski pogoji niso bili idealni in so ljudje imeli otroke. Mislim, da je večji problem v nesigurnih odnosih med dvema, kot v ekonomskem stanju matere. Otroka ne bi smela imeti dva, ki nimata urejenega odnosa med sabo. Če pa je odnos v redu in če drugi partner družino lahko preživlja, zakaj se ne bi odločila za to. Že sedaj je trend, da ženske rojevajo vse starejše in ogromno se jih poslužuje umetne oploditve, ker rojevanje prestavljajo na čas, ko bodo lahko finančno povsem samostojne.

Hej.
Prosim vse tiste, ki ste zagovornice najprej štalca pol pa kravca poveste kok ste stare? Ker predvidevam, da vas večina ne išče prve zaposlitve.

Js sm stara 22 in sem stremela k temu pravilu, aktivno iščem službo/delo/karkoli samo, da bi imela evo 500€ na mesec. S tem, da se držim pravila 300€ za preživetje vse ostalo na stran. In ne ne živim pri starših zato še kako dobro vem koliko kaj stane.
Ženske smo že skozi celo zgodovino diskriminirane a ne vidte tega?
Odraščala sem pa v družini kjer nobenega od staršev ni bilo. Ločena. Mama povsod drugje samo doma ne, oče daleč stran pa še deloholik. Sem imela “polno rit” vsega, želela sem si pa samo, da bi čutila en mal ljubezni svojih staršev.
Službe danes po študiju žal ne moreš dobit. Če že si pa na veliko nižji poziciji kot si želiš/si sposobna. Ker itak noben delodajalec ne bo zaposlil nekoga, katerega bo treba nadomeščat in po eni strani jih razumem ampak za to bi mogla poskrbet država. Sej se dobijo dodatki pa neki dohodki iz proračuna ampak zakaj če bi ženske rade delale pa ne morjo?? Trenutno nobene ženske do 30. leta starosti ne poznam, ki bi bila zaposlena za nedoločen čas a to pomeni, da sem samo v takem krogu ali je kaj na tem?
Res, da še nimam otrok, si jih pa želim in načeloma pogoji so, sploh ker z vsakim negativnim odgovorom (moškega šefa) izgubim nekaj te miselnosti o štalci pa kravci.
S fantom oba že razmišljava o otroku in ne vem zakaj bi bilo to neodgovorno? Finančno sem načeloma močnejša od njega in ga nekako učim šparat – točno iz tega razloga ker se zavedam, da je možnost, da nekaj časa mojih prihodkov mogoče ne bo. In še iz svojega otroštva lahko trdim, da bo otrok cenil čas, ki mu ga namenimo ne pa vsako bedarijo za 5€ oz. celo 100€ in več.
Sploh pa če pogledam svoja starša, ki grem stavit, da mi ne bosta pomagala pri vzgoji/varstvu mojih otrok… Mama je imela otroka pri 20ih, živela pri starših, jaz sem prišla pri 30ih in, ko sta se “osamosvojila” (s pomočjo staršev) sta bila 35-38. Oba sta pa delala od 18. leta naprej. Prosim naj mi nekdo razloži kako naj midva s (karikiram) 500-600€ na mesec prihrankov prišla do “štalce” v roku 15ih let? Pa še to so kar lepi prihranki! Cene nepremičnin pa se višajo. Verjemte punce, vse sem preračunala, vse opcije obrala pa enostavno ne vidim tega principa u svojih rodnih letih. Zmotu me je še en komentar, da pol pa pač nimaš otrok, in ne rabiš vsega dobit kar si zaželiš. Oprosti ampak to je in v genih in odločitev vsake posameznice, s tem da pol bi pa res naša mala državica izginla iz tega planeta 😉
Žal mi je, da nekatere tako razmišljate. Namesto, da bi se borile in dobile več pravic pri zaposlovanju in spodbujanju mladih druzin, bivanjski in finančni problematiki rajši naprej sledite zgodovini, kjer nas bodo moški podcenjevali. Je pa res, da tudi moški niso vsi enaki in je veliko tudi na nas kako se bo naš dragi obnašal do nas.

Se opravičujem za cel roman ampak me trenutna situacija žensk precej žalosti.

Dajte se že enkrat brigati za sebe in pustite druge pri miru!!!
Nimate svojega življenja ali kaj? Ubogi ste, smilite se mi v dno srca:))

Imam jaz službo ali ne, imam moža ali ne, imam otroke ali ne, kdo me živi, kdo me ne živi…..TO JE MOJA STVAR, MOJE življenje!!!
Ja??? Bi šlo?

Je stara tema se strinjam ampak naj začnem še enkrat isto? 😛

Ok… Niti ne vem kdo si, ime si lahko 100x spremeniš tuki, niti ne vem zakaj se tako kar takoj jeziš?
Napisala sem samo svoje poglede, kot si ga napisala ti.
Če pač nočeš nadaljevati debate naprej jo pa prezri. Ravno ta reakcija izgleda kot, da sama nimaš svojega življenja. Nihče ti ne brani.
Samo zanimalo me je kakšna starostna skupina žensk ima tako mnenje. Oprosti.

Bo že sociala za njih poskrbela. Pač stvar preferenc, ene imajo raje otroke kot službo, druge obratno, tretje pa imajo oboje. Kaj se ti sekiraš za njih, če se one ne sekirajo za sebe?

Bo že sociala za njih poskrbela. Pač stvar preferenc, ene imajo raje otroke kot službo, druge obratno, tretje pa imajo oboje. Kaj se ti sekiraš za njih, če se one ne sekirajo za sebe?
[/quote]

Mogoce zato, ker ne ona, ne njen otrok ne zivita v vakumu, ampak sta del druzbe. In zanasanje na socialo vse prerado postane druzinski biznis, ki se nadaljuje iz roda v rod.

Mogoce zato, ker ne ona, ne njen otrok ne zivita v vakumu, ampak sta del druzbe. In zanasanje na socialo vse prerado postane druzinski biznis, ki se nadaljuje iz roda v rod.
[/quote]

Avtorjevo vprašanje je naslovljeno na družbo kot, da je družba dolžna poskrbet za take ženske in one same za sebe.

Tule sem še ena taka – brez službe in kar froca???

🙂 No, v teoriji se res super sliši, tudi moj načrt je bil – lepo po vrsti – služba, stanovanje, pes, otrok, otrok, vikend…

AMPAK – ko te klofutne realnost, ko po univerzitetni diplomi in še eni bolonjski magistrski, po letih neformalnih IN še dodatnih formalnih izobraževanj, tečajev, izkušenj milijon, ne dobiš službe v svojem fahu pa si pač primoran nekaj spremenit v svojem načrtu. 🙂

Lahko se recimo smiliš sam sebi. Lahko recimo vzameš delo, za katero je zahtevana le srednja šola in garaš za minimalca – in dojameš, da tudi tako ne boš mogel preživeti otroka, kaj šele dveh…

Lahko pa preprosto rečeš Fuck the system in (ob predpostavki, da nekako lahko zguraš z eno plačo in eno socialno porodniško “štipendijo”) in rodiš pri 29-ih. 🙂

And guess what? Zdaj imam čudovitega sončka, ki mu NIČ ne manjka in ga ne menjam za 100 služb. Dobila sem stanovanje (velik +) in še službo – pazi to – v svojem fahu.

In roko na srce, moja generacija punc je nekako tako kot jaz. Tiste, ki pa čakajo na VSE pa nas samo ljubosumno gledajo, iščejo službo ali ne upajo zanosit, da službe ne izgubijo.

Seveda – na prvo žogo je totalno neumno imeti otroka, službe pa ne. Ampak to je ledena gora, katere le vrh vidite vse te – nevoščljivke.

ženske imamo okno za rojevanje med 20 – 40 letom.
medtem, ko delale bomo do 65+
če rodiš pred 30, pa še nimaš službe, ni neke panike. vse se bomo nadelale in zgarale do konca, brez skrbi.

in kaj tebe to gane?

Službo prej ali slej dobiš? Imam znanko, od srednje šole je brezposelna. Ima 2 otroka, ta velik bo šel v šolo. Rdeči križ, Karitas, otroški dodatek, socialna, socialno stanovanje. Njen pa dela za minimalca. Ona pa išče službo v proizvodnji, striktno mora bit samo dopoldanska izmena. Kje bo dobila? Kdo jo bo zaposlil? Aja, nimam otrok, sem zaposlena.

Službo prej ali slej dobiš? Imam znanko, od srednje šole je brezposelna. Ima 2 otroka, ta velik bo šel v šolo. Rdeči križ, Karitas, otroški dodatek, socialna, socialno stanovanje. Njen pa dela za minimalca. Ona pa išče službo v proizvodnji, striktno mora bit samo dopoldanska izmena. Kje bo dobila? Kdo jo bo zaposlil? Aja, nimam otrok, sem zaposlena.
[/quote]

LOL, otrokoma je ziher bad, da sta živa. Ker mati nima službe… Kake to prbijate. Še vedno lahko naredita samomor, ampak nekaj mi pravi, da bosta dobro zgurala, ker ima mati prave prioritete. Koliko moraš biti zje*an v glavi, da ti je materialno nad življenjem? Je pa res, da si se prav odločila, milijon otrokoma ne bi odtehtal take mame…

Jaz pa nekaj ne razumem v tej temi: nobena ne dobi službe, partnerji jo pa imajo vsi!?