Mladi starši in čas "zase"
Zato, ker nisi vsega prebrala ( ker, jasno, niti nisi hotela): to ni nobeno egositično početje. Je samo deviacija od tradicionalnosti, ki je zakoreninjena v glavah premonogh SLovencev.
[/quote]
…pa se strinjam z njo. res je deviacija. Da ne pozitivna. To je samo v celofan zavit egoizem in razvajenost, kot je ena že zapisala. Imeti otroka je način življenja in ne manjša motnja.
Zanimivo. Jaz imam dva otroka in en kup kolegic mam, prijateljic ter znank iz sole in vrtca, pa je to, kar opisujete, redkost. Ok, pridejo babice in dedki iskat otroke, da niso zadnji v vrtcu, ampak tu se konca. Ce poznate par takih, ne pomeni, da je vecina na taki varianti. Moja dva spita pri babi lih 4x letno in non stop poslusam njene ocitke, kako bi ju morala veckrat tam puscat, ker da otroci potrebujejo ….poljubno vstavi……
Torej goske vseznalke. Kolikokrat bi morala jaz po vasem velecenjenem mnenju puscat otroka pri babi in kje je meja, da bi me sosede vasega kova vlacile po zobeh,da ju zanemarjam?
Seveda nihče ne govori o vsakem vikendu, še celo sama sem poudarila, da ne vsak vikend. Ampak nekateri prebrano razumejo tako, kot hočejo razumeti, samo da se lahko kregajo in žalijo vsepovprek. Mislim, da dve noči od 30-ih v mesecu ne pomenita, da se nam ne da ukvarjat s svojimi otroci.
Tudi tebi vse lepo!
[/quote]
En vikend na mesec je veliko. In taki seveda otroke daste tudi za cele počitnice starim staršem.
Ko so bili najini otroci dovolj stari (najmlajši kaka 4 leta), sva uvedla pravilo 20 minut – z možem sva popoldne po kosilu v miru spila kavo in otroci naju niso smeli motiti pri tem, razen če bi bil požar ali bi se komu glava odprla.
Zato, ker nisi vsega prebrala ( ker, jasno, niti nisi hotela): to ni nobeno egositično početje. Je samo deviacija od tradicionalnosti, ki je zakoreninjena v glavah premonogh SLovencev.
[/quote]
Ne, res nisem hotela, ker sem brala v avtu na mobiju (tudi zato se opravičujem za tipkarske v prejšnjem postu) in ker se je ponavljalo prepucavanje, brez konkretnih primerov. Zato sem jaz navedla svoje in iz okolice. Pa ti, o čem govoriš? Kaj je deviacija? Moj pogled na to ali početje staršev? Ker, če slednje, potem-zakaj deviantno vedenje? Ker so razvajeni egoisti ali hočeš reči, da je dandanšnji več patologije? Ker, če je prvo, potem imam prav. Če pa je drugo, pa ja, tudi, fakt. A nisem želela biti žaljiva.
Evo mnenj o tem kaj je najbolje za partnerja in otroke je toliko kot nas je. Vsak ima neko svojo teorijo. Ne vem po moje je pa tako če vsem tako odgovarja zakaj bi potem to nebi bilo ok za njih? Ker je nekdo rekel da bi morali delati pa drugače.
Ne vem pri nas so otroci med tednom kar dosti pri enih starih starših, iz sole pridejo do njih in potm počakajo naju da jih prideva iskat ko greva iz službe. Potem smo še cca 3 ure skupaj do spanja. Za vikende smo skupaj, no ja kakšne 2 ali pa 3 vikende na leto so pri drugih starih starših. Za enkrat si še želijo otroci taj onadva pa tudi komaj čakata da pridejo in si skupaj kkrajšajo dan.
Otroci imajo počitnic dobre 3 mesece midva dopusta manj kot mesec in pol, torej razlika so pri enih ali drugih starih starših, malo na moju, malo v hribih, malo v kakih toplicah ali na vikendu.
Ko so otroci na počitnicah pri starih starših imava midva čas zase. Zjutraj skupaj vstaneva, brez hitenja kdaj bo kdo v šoli, skupaj greva v službo pa včasih še na kosilo in potem zvečer zopet skupaj kak sprehod, tenis, kino, savna kolo,…
Ne vem nama to odgovarja otroci pa potem tudi nimajo občutka da jih nekam porineva da sva sama.
En vikend na mesec je veliko. In taki seveda otroke daste tudi za cele počitnice starim staršem.
Ko so bili najini otroci dovolj stari (najmlajši kaka 4 leta), sva uvedla pravilo 20 minut – z možem sva popoldne po kosilu v miru spila kavo in otroci naju niso smeli motiti pri tem, razen če bi bil požar ali bi se komu glava odprla.
[/quote]
Najs ;))), no pri meni še zdaj velja pravilo, da ne stepemo do krvi za brezveze ;P
Oba moja otroka imata kar nekaj sošolcev, katere dna neloma vzgajajo stari starši. Dvojna vzgoja se krepko izraža pri njihovem obnašanju -praviloma arogantni, nevzgojeni, nesposobni slediti navodilom, z izpadi iščejo pozornost…verjetno na ta način poskušajo pritegniti pozornost staršev, ker jo drugače ne dobijo dovolj…
Je pa morda se huje,da je veliko otrok prepusceno poleg tecajev en kup pa starim starsem se varuskam. Kako odvec se morajo ti otroci pocutiti pri lastnih starsih? Eni iscejo pozornost z izpadi,drugi z podleganjem boleznim tretji z ekstremno pridnostjo..vse to so podzavestni programi pritegnitve pozornosti da bi jih opazili in imeli radi tj uzivali v skupnem casu z njimi ne samo takrat ko nimajo druge opcije kot da so ti egotriper starsi z svojimi otroci.
Trije otroci..se majhni….skoz z nama, se nobenga nisva dala nikamor za cuvat, kaj sele za prespat. Med tednom je vrtec, sola in sluzba, za vikende pa komaj cakamo, da smo skupaj, da kam gremo, da se imamo lepo, seveda na obisk k starim starsem tudi radi gremo, ampak samo na obisk in hitro naprej. Si pa ne predstavljam, da bi kam sla brez otrok. Ce si znas organizirat cas, ga dosti ostane tudi za moza. Otroci so najkasneje do 21ih v postelji oz.ze spijo, nato se pospravi in uredi za naslednji dan…res je da hodiva pozno spat ..okoli enih, se imava pa fajn:))))))
No, vidiš, vidva hodita ob enih spat in imata zato čas zase – ampak nekateri za službo vstajamo praktično sredi noči, zato si ponočevanja ne moremo privoščiti. Ob 22h je zame zadnja ura za spat, idealno bi bilo pa ob 21h kot otroci. Tak ritem z zgodnjim vstajanjem je seveda naporen in zato sem izmučena. Hvala bogu za stare starše, da kdaj vzamejo otroka za vikend in si vsaj takrat malo spočijem!
Imamo pač različne službe, različne zmogljivosti, različne možnosti varstva, eni otroci so bolj zdravi kot drugi, eni imajo kakšne druge težave … Meni se zdi, da na koncu šteje to, da je za otroke poskrbljeno. In če starša ne zmoreta ali rabita čas zase in se malo spočiti, je za otroke bolje, da jima pomagajo stari starši.
Vsak drug vikend pri starih starših? Pa zakaj imate potem otroke, resno?
[/quote]
Mislim, da avtorica, ki sem jo citirala ni pisala o vsakem drugem vikendu.
Konkretno pri bližnjih starih starših enkrat na 2 meseca, ali će eni ali drugi izrazijo željo po več.
Pri mojih, ki pa še niso v penziji, včasih med poletnimi ali krompirjevimi počitnicami za 2-3 dni.
Zanimivo, da je ta tema povzročila tako zanimanje. Jaz sicer ne odobravam tistih redkih, ki jih res puščajo non-stop pri starih starših, ne prevzemajo odgovornosti za otroke, morda so preleni (?) saj so pravzaprav oni sami na slabšem, ko izpuščajo najlepši del odnosa- otroštva s svojimi otroki, vendar ima tudi to, da si navezan na njih 24/7 svoje meje.
Vem tudi pri sebi, da sem bila dokler sem imela samo 1 otroka verjetno že malce preveč navezana/obsedena z njo in jo nisem želela ‘dati’ nikomur. Pri treh sem se že malce sprostila in ‘dovolila’, da imajo v svojem življenju še druge, njim ljube osebe- otresti sem se morala ‘ljubosumja’ dobesedno. V bistvu sem se bala, da bi nekoga drugega imeli raje kot mene.
Morda otročje, a tako je bilo. Mislila sem si, končno sem dobila nekoga, ki je samo moj in me bo imel rad, pa bi mi ga radi vzeli.
Tako da ,morda tisti, ki tako vztrajate na biti z otrokom 24/7 se lahko malce zamislite v tej smeri?
En vikend na mesec je veliko. In taki seveda otroke daste tudi za cele počitnice starim staršem.
Ko so bili najini otroci dovolj stari (najmlajši kaka 4 leta), sva uvedla pravilo 20 minut – z možem sva popoldne po kosilu v miru spila kavo in otroci naju niso smeli motiti pri tem, razen če bi bil požar ali bi se komu glava odprla.
[/quote]
🙂 Enako – čas po kosilu je čas za kavico. Saj otroci se hitro tega navadijo in spoštujejo ta čas.
Mislim, da avtorica, ki sem jo citirala ni pisala o vsakem drugem vikendu.
Konkretno pri bližnjih starih starših enkrat na 2 meseca, ali će eni ali drugi izrazijo željo po več.
Pri mojih, ki pa še niso v penziji, včasih med poletnimi ali krompirjevimi počitnicami za 2-3 dni.
Zanimivo, da je ta tema povzročila tako zanimanje. Jaz sicer ne odobravam tistih redkih, ki jih res puščajo non-stop pri starih starših, ne prevzemajo odgovornosti za otroke, morda so preleni (?) saj so pravzaprav oni sami na slabšem, ko izpuščajo najlepši del odnosa- otroštva s svojimi otroki, vendar ima tudi to, da si navezan na njih 24/7 svoje meje.
Vem tudi pri sebi, da sem bila dokler sem imela samo 1 otroka verjetno že malce preveč navezana/obsedena z njo in jo nisem želela ‘dati’ nikomur. Pri treh sem se že malce sprostila in ‘dovolila’, da imajo v svojem življenju še druge, njim ljube osebe- otresti sem se morala ‘ljubosumja’ dobesedno. V bistvu sem se bala, da bi nekoga drugega imeli raje kot mene.
Morda otročje, a tako je bilo. Mislila sem si, končno sem dobila nekoga, ki je samo moj in me bo imel rad, pa bi mi ga radi vzeli.
Tako da ,morda tisti, ki tako vztrajate na biti z otrokom 24/7 se lahko malce zamislite v tej smeri?
[/quote]
Mogoče prej dobro preberi, preden se z nečim strinjaš. Avtorica, ki si jo citirala, je napisala vsak drugi vikend ali na tri tedne.
Zelo redki odrasli ljudje imajo ta luksuz, da so lahko z otrokom 24/7. Veliko ljudi je z doma 9 do 10 ur na dan zaradi službe, domov pridejo ob 17., majhni otroci gredo pa po risanki že spat. In namesto, da bi potem uživali prijetne, počasne vikende brez naglice, se zjutraj pocrkljali v postelji, skupaj počasi pojedli zajtrk, se kaj igrali, šli na sprehod … jih raje odpeljejo starim staršem, da oni z njimi počnejo vse te prijetne stvari. Zakaj so otroci tako radi s starimi starši? Ker imajo čas in ker dan poteka umirjeno.
Vrtičkarji imajo čez glavo dovolj socializacije in spoznavanja drugih ljudi tistih 8 ur, ko so v vrtcu.
Svoje osebne travme raztegovat in z njimi opravičevat to, da otroke odrivaš oz. da jih drugi odrivajo k starim staršem, je pa milo povedano naivno, malo grobo povedano pa otročje, trapasto in omejeno.
Otrok mora imeti nekoga, ob komer se počuti popolnoma varnega, je njegovo zatočišče, pribežališče. So posebni primeri, ampak vseeno se mi zdi, da bi to morala biti mamica. Toplo naročje in globoka povezanost med mamico in otrokom.
Kako pa se bo to zgradilo, če so otroci, ko so le lahko, v varstvu pri enih ali drugih starih starših, ko so starši ponosni, kako se njihov enoletnik nikogar ne boji, saj je že od najzgodnejšega časa več pri drugih kot pri lastnih starših?
Čisto možno, da se komu zdim staromodna, ampak zame je prava mama tista, ki zna otroku narediti najtoplejše “gnezdo” in ga, ko je treba, tudi spustiti iz njega. In otrok ve, da je pri mami vedno zaželen, dobrodošel, ne samo takrat, ko je dovolj spočita. Pa to ne pomeni, da se bo res vračal k njej vsakih 5 sekund, gre za občutek.
Včasih mi soseda ob kavici pove kaj o svoji družini.
Ima dve hčeri -recimo Malči in Rozko.
Malči živi s svojo družino pri sosedi.
Ima dve majhni punčki, ki ju sosedin že upokojeni mož vsako jutro odpelje v vrtec – da Malči lahko na izi pozajtrkuje, preden gre v službo (mož od Malči gre v službo prej) – in ju popoldan iz vrtca tudi pripelje domov, da Malči lahko v miru pošopingira – čeprav dela skrajšani delovni čas zaradi otrok.
Soseda vsak vikend kuha tudi za Malčino družino, tudi obe vnukinji dobi v varstvo, da Malči lahko počisti stanovanje.
Rozka stanuje malce dlje, ima tri otroke, ki pa jih navadno že v petek zvečer pripelje k babici na nočitev. Ta nočitev se nato raztegne do nedeljskega kosila, na katerega prideta tudi Rozka in njen partner.
Soseda je zanimive čudi, po eni strani razlaga, kako je obremenjena s službo in skrbjo za družino, po drugi pa želi imeti popolni nadzor nad vsemi tremi družinami in želi dajati vtis, da je mučenica, ki (edino ona) zmore vse.
Marsikdo ima otroka, ker je to normalno in se pričakuje. Pa ne samo otroka, dva morata biti in najbolje je, če sta par. Po možnosti najprej fant, da se zazihrajo, da gre priimek dalje in da imajo t.i. “dediča prestolonaslednika”. Potem pa naj še bo za okras oz. za število ena punca. Tako govori moja tašča in srat me pritisne, ko jo poslušam. Ona seveda to malenkost bolj zavije v celofan, ampak brez slabe vesti to pove tudi v pričo svoje hčere, ki ne skriva, da je jezna na brata, pa sta že oba stara čez 30. Žalostno, kako ljudje stradajo od empatije in kako zelo primitivni so. Potem sem jima pa nalašč rodita dve vnukinji ena za drugo, med tem ko dokaj odkrito navijata za vnuka, še enega “dediča” kao. Jao, usoda ima res najboljši smisel za humor.
Mislim, da avtorica, ki sem jo citirala ni pisala o vsakem drugem vikendu.
Konkretno pri bližnjih starih starših enkrat na 2 meseca, ali će eni ali drugi izrazijo željo po več.
Pri mojih, ki pa še niso v penziji, včasih med poletnimi ali krompirjevimi počitnicami za 2-3 dni.
Zanimivo, da je ta tema povzročila tako zanimanje. Jaz sicer ne odobravam tistih redkih, ki jih res puščajo non-stop pri starih starših, ne prevzemajo odgovornosti za otroke, morda so preleni (?) saj so pravzaprav oni sami na slabšem, ko izpuščajo najlepši del odnosa- otroštva s svojimi otroki, vendar ima tudi to, da si navezan na njih 24/7 svoje meje.
Vem tudi pri sebi, da sem bila dokler sem imela samo 1 otroka verjetno že malce preveč navezana/obsedena z njo in jo nisem želela ‘dati’ nikomur. Pri treh sem se že malce sprostila in ‘dovolila’, da imajo v svojem življenju še druge, njim ljube osebe- otresti sem se morala ‘ljubosumja’ dobesedno. V bistvu sem se bala, da bi nekoga drugega imeli raje kot mene.
Morda otročje, a tako je bilo. Mislila sem si, končno sem dobila nekoga, ki je samo moj in me bo imel rad, pa bi mi ga radi vzeli. [/b]
Tako da ,morda tisti, ki tako vztrajate na biti z otrokom 24/7 se lahko malce zamislite v tej smeri?
[/quote]
Ni otročje, ampak žal posesisvno; otrok ni tvoja lastnina, čeprav je iz tebe ven prišel….. Hmmmm.
Še en dokaz, kakšne ivalide naredijo nekateri. Pod perutko, nonstop – od pleničk do 30ega…. Nikomur ga dat, delit, moje, moje , moje…… Džizs… potem pa ima tak osebek pri 30ih neizdelano samozavest, neizdelano samopodoba, ne zna se znajti v krutem svetu…
[/quote]
ČUSTVENI invalid je ravno zaradi tega, ker ima občutek da je staršema odveč in se mora ves čas boriti za njuno pozornost, ukvarjanje. Ko ga starši odrivajo povsod drugam in se ali poskuša dokazovati ali je problematičen – ker želi pozornost in ukvarjanje staršev. Stari starši so stari starši – za pocrkljati, starši ste pa tisti, ki morate otroku vsaj v mladih letih zagotoviti varnost, pozornost in ljubezen.