Mlajši sin zahteva, da mu jaz in mož plačava izpit za avto
Otrok ima zdravstvene tezave, ga ptezivljas kljub polnoletnosti, potem mu pa noces placati izpita,
V čem je stvar?? Fant se je zaposlil in dela. Ima svoj vir financiranja. Ne rabi denarja staršev. Pika in konec. Jaz financiram dokler se otroci šolajo. Ko se ne šolajo več in so zaposleni, se financirajo sami. Nič ti ne “pripada” samo po sebi. Starši te financirajo dokler se šolaš. Kaj tu ni jasno? Nima veze, zakaj ni mogel delati izpita pri 18. Ga pač ni mogel. Če ga dela zdaj, ko je zaposlen, ima možnost sam plačati izpit, posebej ker ne plačuje najemnine in živi pri starših.
Ko otrok začne delat, se preživlja sam. To je poanta odraslosti in nastopa službe- da se lahko sam preživljaš. Če še živiš pri starših, plačuješ del stroškov, ponavadi pa ne plačuješ najemnine, ampak vse ostalo, kar se tebe tiče, je tvoj strošek. A ti bo mamica telefon kupovala, če si že v službi? Najbrž ne! Prav tako ti ne bo plačevala vozniškega izpita.
Avtorica, kar zahtevaj, naj sam plača. Če se že itak bolj šlepa na vas, bo to dejansko šola zanj, da se osamosvoji. Ker on bi očitno svoj keš porabil za svoje ugodje, vi pa plačujte druge zadeve. Kdo plačuje telefon, upam da si svojega krije sam. Če boste tu popustili, boste vzgojili odvisnega mulca, ki ne bo nikoli samostojen. Lahko mu za rojstni dan ali kak praznik plačaš par ur, to je pa tudi vse. Odgovornosti se učijo na tak način. Pa bi pri 23 že lahko bil toliko odgovoren, da ne bi kar zahteval, da mu vidva plačata. Halooo!!! Že zaradi te zahteve jaz niti slučajno ne bi popuščala. Ker potem boste popuščali ves čas.
[/quote]
Stvar je v tem, da ce fant ne bi zbolel, bi mu financirali izpit brez vsake pripombe, ker je pa zbolel in ni mogel delati izpita, mati zdaj noce financirat.
Resno?
V primerjavi z bratom je ta fant za starsa manjvreden! Ne samo zaradi izpita, se skozi cel zais avtorice cuti, kako jim je ta otrok odvec!
Torej če se pri vas eden odloči za študij, drugi ne, morata starša temu drugemu kljub temu, da se preživlja že sam, vsak mesec dati enako rento, kot jo data prvemu za študij? Če pri vas dva otroka živita še s starši, eden že ima službo, drugi še ne, morata kljub temu oba prispevati enako vsoto vsak mesec? Če eden od otrok potrebuje umeten zob, morata drugemu dati vsoto v vrednosti tega zoba? Al kako to pri vas deluje? Meni je pa to čudno. Ne gre za delanje razlik, ampak za zdravo pamet, kaj kdo trenutno potrebuje in ni nujno, da so potrebe enake. Da te spomnim, sin je toliko let živel na njihov račun ker je bil kao prebogi za delat. Morata torej prvemu, ki sta mu plačala izpit, še izplačati stroške preživljanja za toliko let, pa čeprav tega ni potreboval? Saj veš, da ne bo razlik med njima…..
[/quote]
Mater ste eni naivni. Avtorica piše da je bil ta velik pri 18 ih tak revež da sta mu plačala izpit, pri 23ih se je pa že osamosvojil. Če ni ravno zadel na loto, sta mu ta stara dva to zmetala v rit. Verjetno zato ker je revež študiral pa sta ga bila dolžna vzdrževat.
Pri tamalem je edin problem ta da ni hotel študirat po njunih željah. Pa sta mu zaprla pipco. Njegove psihične težave pa verjetno izhajajo ravno iz odnosov v družini.
Moj nasvet je možev načrt, ker samo v tem primerov se bo tamali lahko pozdravil.
Kaj pa vem, izpit večina staršev financira kot darilo v odraslost. Če otrok ne bi dosegal nekih minimalnih pogojev, se pravi, da ne napreduje v smislu osamosvajanja in zrelosti, verjetno ne bi plačala, sicer pa vsem. Ali nobenemu, če ne bi imela. Ali pa polovico, za drugo pa naj prispeva otrok, zato da bolj ceni to pravico postati polnopravni udeleženec v prometu. Ampak enako za vse, kar se izpita tiče. Imam morda malo podobno zgodbo v družini kot ti. Bolezensko stanje, ki nekoliko zmanjšuje enakovrednost med otrokoma, ker na trgu enostavno nimata enakih možnosti. No, pri nas se temu otroku bolj pomaga, tako finančno kot v skrbi zanj, čeprav bi drugi otrok glede na rezultate lahko bil bolj nagrajen. Je pa vse ustrezno razloženo in sprejeto. Pri vas mislim, da izpit ni niti p od problema, problem tiči veliko globje.
Mater ste eni naivni. Avtorica piše da je bil ta velik pri 18 ih tak revež da sta mu plačala izpit, pri 23ih se je pa že osamosvojil. Če ni ravno zadel na loto, sta mu ta stara dva to zmetala v rit. Verjetno zato ker je revež študiral pa sta ga bila dolžna vzdrževat.
Pri tamalem je edin problem ta da ni hotel študirat po njunih željah. Pa sta mu zaprla pipco. Njegove psihične težave pa verjetno izhajajo ravno iz odnosov v družini.
Moj nasvet je možev načrt, ker samo v tem primerov se bo tamali lahko pozdravil.
[/quote]
In zakaj bi moral zadeti na lotu, da se osamosvojiš? Jaz nisem, pa sem se osamosvojila. Pa t? Si zadela al si še doma pri mamici? Dovolj je, da dobiš službo z dokaj solidnim plačilom. In to je to, se lahko preživljaš sam. Kje je problem? Da imaš pri 23 službo in vseeno zahtevaš od mamice, da ti plača izpit za avto, je naravnost smešno. Mene bi bilo pošteno sram storiti kaj takega. Kakšni ljudje ste to? Starši so vam samo za cuzanje denarja in važno vam je samo to, kaj in koliko boste od njih dobili.
Dopuščam možnost, da je avtorica teme nerodno predstavila celo situacijo, glede na to, da v zaključku prvega posta piše, da je kar problematičen poba in da jo skrbi, da jo bo v nedogled za denar izsiljeval.
Ampak konkretno ta primer, da gre otrok izpit za avto zaradi dolge bolezni delat kasneje, pa mu ga starši zato nočejo plačat in še navržejo, da jih je med okrevanjem ogromno stal, je pa grozen. Kako lahko kaj takega rečeš svojemu sinu?
Nikoli ne bo samostojen? Ojoj. V vsem tvojem sestavku je to največji alarm.
Pa veš zakaj nikoli ne bo samostojen? Ker sta ga vidva prepričala, da je nesposoben, čeprav ni.
Plačilo za izpit je tu še najmanjši problem. Problem je, ker misli, da ne zna ničesar, ker vidva mislita, da ne zna ničesar. Če bi bil upornik, bi se odselil, vaju pustil pri miru, si sam plačal izpit in vama šele, ko bosta potrebovala prevoze vrgel pod nos, da naj vaju okoli vozi kar lepo priljubljenejši in bolj zdrav brat.
Stvar je v tem, da ce fant ne bi zbolel, bi mu financirali izpit brez vsake pripombe, ker je pa zbolel in ni mogel delati izpita, mati zdaj noce financirat.
Resno?
V primerjavi z bratom je ta fant za starsa manjvreden! Ne samo zaradi izpita, se skozi cel zais avtorice cuti, kako jim je ta otrok odvec!
[/quote]
Bedarije! Ne gre za to, da če “fant ne bi zbolel, bi mu financirali”, gre za to, da če fant takrat še ne bi imel svojih prihodkov, bi mu financirali. A razumeš razliko? Okoliščine so drugačne zdaj! Fant ima svoje dohodke, saj je zaposlen. Kaj vas je zdaj tista bolezen zmedla? Lahko bi tudi šel na študentsko izmenjavo za tri leta nekam v tujino, pa ravno tako ne bi mogel delati izpita. In? A bi bil po vaše še “upravičen” do keša od staršev, saj ni “po svoji krivdi” izpustil tisto delanje izpita? Ampak kot pravim, ne gre za to. Imaš svoj denar, si zaposlen, plačaj si sam. Ker drugače lahko kot so zgoraj napisali dnevno preštevaš, da bo za vse čisto enako.
Kaj torej, če imaš enega otroka, ki se odloči zaposliti takoj po srednji šoli, torej recimo z 19. leti, in drugega, ki študira v drugem mestu in mu plačuješ bivanje, boš tudi zaposlenemu plačevala ekvivalent od tiste najemnine?? Ker mu “pripada”?? Recimo, da gre ta, ki je zaposlen, v najem nekam, ker mu ni več do tega, da bi bil doma, pa zahteva od tebe, da mu plačuješ najemnino, ker plačuješ tudi bratu, ki študira. Bi mu plačevala? Če ja, ste še bolj upiljeni, kot sem mislila. In če ne, v čem je torej razlika?
Glej, jaz si niti predstavljati ne morem, da bi me zaposleni sin terjal, naj mu plačam karkoli (pa imam dva zaposlena sinova). Okej, ne rečem, če bi prišlo do kakšne krize, pa bi prosil, da se mu posodi. Ampak da bi kar zahteval plačilo nečesa, čeprav ima svoj denar??? Ne vem, kako bi reagirala. Najprej bi se vprašala, če ima še vedno vsa koleščka v glavi oz. bi kar predvidevala, da se šali, verjetno bi bila tudi videti šokirana. Potem bi se usedla in lepo počasi predebatirala, o čem hudiča govori. Če bi še kar vztrajal, pa bi živel doma pri nas, bi mu najprej nabila najemnino, to bi bila prva stvar. Vozniškega itak ne bi financirala, ker je šlo za zahtevo. Če bi prosil za posojilo, ni problema, najbrž bi kaj tudi dobil kot darilo. Ampak da zaposleni otrok zahteva od tebe nekaj, kar mu po njegovo pripada…. too much. Lepa pot za vzgojo odvisnega, vase zagledanega, večno na starših visečega bedaka, iz katerega nikoli nič ne bo. Go for it, če vam sede, jaz si tega niti zamisliti ne morem.
Stvar je v tem, da ce fant ne bi zbolel, bi mu financirali izpit brez vsake pripombe, ker je pa zbolel in ni mogel delati izpita, mati zdaj noce financirat.
Resno?
V primerjavi z bratom je ta fant za starsa manjvreden! Ne samo zaradi izpita, se skozi cel zais avtorice cuti, kako jim je ta otrok odvec!
[/quote]
Ma seveda je manjvreden!!! In o “bolezni” avtorica ne govori kaj dosti. Možno, da je bil fant vedno problematičen, tudi v šoli, veliko takim otrokom dajejo ritalin- in to so tudi zdravila, ki delujejo na živčni sistem itd. To ni neka oreng bolezen, zaradi katere naj bi fanta pomilovali. In po avtoričinih besedah bi prav rekla, da je bilo kaj takega. S takim otrokom se je treba ubadati veliko bolj kot z nekom vodljivim. Grem stavit, da sta z njim imela veliko problemov, najbrž je ves čas nekaj zahteval. Zdaj se je končno zaposlil, pa še kar naprej zahteva. Itak da hočeta starša doseči, da se osamosvoji, da prevzame odgovornost itd. Če mu bosta kar naprej popuščala in plačevala vse, dovoljevala, da ju izsiljuje, bo vse še slabše oz. bo ostal odvisnež od njiju in nikoli dozorel. Poleg tega bo nadaljeval z zahtevami. Seveda morajo potegniti črto! Taki tipi se znajo razviti v ljudi, ki do onemoglosti molzejo starše in če jim enkrat starši nočejo več dati denarja, postanejo nasilni. Ne mislite, da je tega malo! To bi bila lahko ena od teh zgodb.
Mislim, enega odkrito kuješ v zvezde, drugega bi pa kar na cesto vrgla? Kako misliš, da se fant počuti ob vseh letih poveličevanja brata?
Že to, da je t.i. hendikepiran je bolj klavrna popotnica za življenje. Prej, ko je bil na zdravilih si ga verjetno pretirano ščitila, zdaj bi pa iz danes na jutri spremenila režim. Sama si odgovorna za nastalo situacijo, prav res.
Na koga pa naj se obrne po pomoč, če ne na starše? Če sta enemu otroku v celoti financirala vozniški izpit je edino logično, da enako omogočita tudi drugemu ali pa zahtevajta vračilo od prvega sina, da bo fer za oba.
Ob takšnem stiskaškem in licemerskem razmišljanju te na stara leta, ko bo treba doplačevati dom za ostarele, otrok še povohal ne bo.
Za bolezen sta v bistvu kriva vidva, pač prenos slabega genetskega materiala, tako da kaznovanje na tem nivoju je res podlo.
In kaj s tem če dela? Če bi šparal ja, če bi šparal, bi tudi s socialno uspel prišparat za vozniški, samo ene 3 socialne bi moral počakat, lahko gledamo tudi na tak način. Zdaj ker ima 200 evrov več na mesec, zdaj pa si lahko vse plača. Sicer ni treba vse plačat, samo tistih minimalnih 40 ur ali koliko je, kar mu ostane več, naj si sam. Pa itak avto si bo moral tako in tako sam kupit.
Če ti sin reče, da te ne pelje k zdravniku, ker mu že zaposlenemu nisi plačala izpita, potem bolje, da gre čim prej. Takega jaz niti videti več nočem. Mulac pri 23, zaposlen, še vedno živi v hiši staršev, kjer mu ni potrebno plačevati najemnine, pa ti tole zabrusi, mu vse stvari ven pomečem in naj se znajde gospodič. Pa kaj ste predpražniki, v katerega brišejo noge vaši mulci? Vas izsiljujejo in ZAHTEVAJO, da jim, čeprav so zaposleni, dajete denar, za karkoli pač že???? Pa dajte se malo cenit no. Če se vi ne, kako naj vas cenijo otroci?
[/quote]
To ti lahko zabrusi, ker nima izpita. In kaj boš zdaj zahtevala, da te pelje kar brez izpita?
Če sta plačala enemu ga dajte tudi drugemu. Ni sam kriv, ker izpita ni mogel opravljati pri 18 letih tako kot starejši, ker je bil bolan. Zdaj ga lahko opravlja in prav je če sta plačala prvemu, plačajta se drugemu.
Midva sva sinu plačala izpit in kupili smo mu nov prvi avto, tudi hčerki bova plačala izpit ko bo stara 18 in ji kupila avto. Za vse enako, vsi ali noben.
To ti lahko zabrusi, ker nima izpita. In kaj boš zdaj zahtevala, da te pelje kar brez izpita?
[/quote]
Kaj mi lahko zabrusi? Da nima keša? Kdo pa pravi, da je na socialni? Avtorica pravi, da je zaposlen. In če nima izpita, ga niti prosila ne bi, da me pelje.:))) Imam sama izpit, mož ima izpit, starejši otrok ima izpit. V čem je tvoj point? Govorili smo o tem, če bi ostareli starš vprašal sina, ki je kot zaposlen sam naredil izpit za avto, ali ga lahko pelje do zdravnika, pa bi sin odgovoril, ne peljem te, ker sem si pred 20 leti moral sam plačat izpit. Sicer si s svojimi otroki ne predstavljam takega odgovora in tudi ga nikoli ne bo, ampak če bi mi kaj takega rekel, lahko zaradi mene ostane s svojim avtom kjerkoli že je.
Ma seveda je manjvreden!!! In o “bolezni” avtorica ne govori kaj dosti. Možno, da je bil fant vedno problematičen, tudi v šoli, veliko takim otrokom dajejo ritalin- in to so tudi zdravila, ki delujejo na živčni sistem itd. To ni neka oreng bolezen, zaradi katere naj bi fanta pomilovali. In po avtoričinih besedah bi prav rekla, da je bilo kaj takega. S takim otrokom se je treba ubadati veliko bolj kot z nekom vodljivim. Grem stavit, da sta z njim imela veliko problemov, najbrž je ves čas nekaj zahteval. Zdaj se je končno zaposlil, pa še kar naprej zahteva. Itak da hočeta starša doseči, da se osamosvoji, da prevzame odgovornost itd. Če mu bosta kar naprej popuščala in plačevala vse, dovoljevala, da ju izsiljuje, bo vse še slabše oz. bo ostal odvisnež od njiju in nikoli dozorel. Poleg tega bo nadaljeval z zahtevami. Seveda morajo potegniti črto! Taki tipi se znajo razviti v ljudi, ki do onemoglosti molzejo starše in če jim enkrat starši nočejo več dati denarja, postanejo nasilni. Ne mislite, da je tega malo! To bi bila lahko ena od teh zgodb.
[/quote]
Točno to sem tudi jaz pomislila, Kakšna diagnoza ADHD, že v OŠ odločba, ker je norel po šoli, potem ritalin in jih je jemal do konca študija očitno. Imamo enega takega v daljnem sorodstvu, ves čas zahteven, predvsem do staršev, kar naprej on nekaj bi. So mu dali stanovanje zastonj, tip je star 36 let, dela priložnostno tu in tam, drugače nič od njega. Zdaj izsiljuje starše, da mu obnovijo stanovanje, ker on pač nima keša. Sestrična je vedno bolj obupana, pa mu pomaga vsak mesec. Tip pa zdrav, nič narobe z njim, samo ne prenese bit v službi, vedno so šefi krivi, ker ga gnjavijo, pa sodelavci pa vse, vsako redno službo pustil po parih tednih. Temu sinu so dali veliko več kot hčerki, pa mu nikoli ni bilo dovolj. Kadarkoli je njegova sestra dobla kakšno malenkost od staršev, je takoj norel, da kaj pa njemu…. takih se starši zlepa ne rešijo, če mu popuščajo, tu se popolnoma strinjam. Potegnit je treba črto in to je to.
Jaz sem med studijem zivela doma in hodila s kolesom na faks. Koncala prvo stopnjo in se zaposlila. Sestra je studirala v lj in so ji starsi placevali stanovanje+studenta in delala je se magisterij, 2x sla studirat v tujino, jaz nisem zelela it. A potem naj od starsev zahtevam denar v tej vrednosti?
Ona je dobila zobni aparat za caa 2k in skoz so ji kupovali ocala. Jaz nisem rabla. Naj zahtevam denar v tej vrednost?
Izpit? Sva dale pol iz prisparanega pol starsi obema. Pa sem jaz delala med studijem in sem hotela sama si placat. Avto sva si pa morale same kupit.