Moja hči pri skoraj 18ih pravi, da nikoli ne bo imela otrok
Zakaj pa imaš ti samo enega otroka? Zakaj jih nisi naredila več in eden bi se gotovo množil dalje? In zdaj pričakuješ, da bo hčerka potešila tvojo željo po otrocih in se razmnožila tebi na čast? Kako zelo čudno, da nisi svoji hčeri privoščila družbe sorojenca. Ti ne boš babi, ona pa zaradi tebe ni bila starejša / mlajša sestra. In zdaj boš ti sodila njej in celo upala, da si premisli? Upam, da si ne bo! Že tako je preveč takih, ki imajo otroke zaradi okolice in zaradi tako omejenih staršev kot si ti.
tudi meni je to prišlo na misel. Najbolj ihtavo hočejo imeti vnuke babnice, ki so si komaj vzele čas za enega otroka in sedaj pričakujejo, da bo živel njihovo življenje.
Če je bil tebi en otrok dovolj, potem to pomeni, da ti do otrok nikoli ni bilo veliko in ne vem zakaj bi sedaj s tujim k…. po koprivah opletala.
tudi meni je to prišlo na misel. Najbolj ihtavo hočejo imeti vnuke babnice, ki so si komaj vzele čas za enega otroka in sedaj pričakujejo, da bo živel njihovo življenje.
Če je bil tebi en otrok dovolj, potem to pomeni, da ti do otrok nikoli ni bilo veliko in ne vem zakaj bi sedaj s tujim k…. po koprivah opletala.
[/quote]
Pa sta pomislili, da več otrok ni mogla imeti in da je še tisti eden, ki ga ima, komaj uspel z veliko truda in pomoči medicine?
Očitno imaš samo eno hčerko, če praviš, da nikoli ne boš babi. Vsak se o svojem življenju sam odloča, o svojem telesu tudi in pač, sprejmi. Tudi ti si vedela da če boš imela enega samega otroka zmanjšuješ možnost, da bodo kdaj vnuki. Kaj pa veš. Lahko se zgodi neplodnost pri paru, vse sorte scenariji so, ki posežejo vmes.
Ima zgleda punca še kakšno drugo prioriteto v življenju, kot menjavanje usranih plenic in futranje zavaljenega plešastega deca na kavču. Je pa dejstvo, da večja kot je izobrazba, manj je otrok. Kup otrok imajo samo razni slaboumneži ala Viharni defekt, ker kaj bo tak drugega kot froce šlepal? Za drugo tak ni sposoben
Meni se v tvojem zapisu zdi najbolj zaskrbljujoče, da tvoja hči kot razlog za ostati brez otrok navaja, da je svet krut. Namreč meni bi zvonili vsi alarmi, če bi najstnica (ja, 18- letnica je že odrasel človek, ampak hkrati pa še ni iz najstniških let) o svetu govorila preveč črnogledo. Ker od tega, da v ta kruti svet ni vredno rojevati otrok (čeprav mi dejansko v našem delu sveta živimo tako dobro, kot naši predniki niso še nikdar prej), pa do ideje, da v tako krutem svetu “ni vredno živeti” ni tako daleč…
To pišem, ker poznam kar nekaj mladih, ki so se spopadali z depresijo. In vsem po vrsti je bilo skupno, da so v svetu videli ogromno zla, krutosti in slabih plati, dobrih strani sveta in življenja pa ne. Skratka, jaz bi bila na tvojem mestu zelo, zelo pozorna, kaj se dogaja v glavi tvojega dekleta in kakšno je njeno mentalno stanje.
Kar se tiče same želje po otrocih, je pa tako, da nekateri mladi dejansko te želje nimajo in to tudi zelo dobro vedo. V tem ni nič nenavadnega. Nekateri si kasneje premislijo, drugi ne. Tako pač je. Nekateri pa željo imajo, vendar iz različnih razlogov kasneje otrok vseeno nimajo ali pa celo želje po otocih nimajo več.
Trenutno niti ti niti tvoja hči ne moreta vedeti, kaj vse vaju še časa v življenju. Morda ne boš babica. Morda boš imela toliko vnukov, da si boš želela kak dan brez njihove družbe. Kdo bi vedel. To bo pokazal čas. Ni vredno razmišljati o tem, ker se lahko zgodi še marsikaj.
Ti pa predlagam, da se usmeriš v ustvarjanje malo bolj pozitivnega pogleda na svet v svojem domačem okolju. Ugotovi, kaj lahko skupaj s hčerjo počneta, da bosta v tem obe uživali in da bo vajin svet lep. Pogovarjajta se o pomenu pozitivne naravnanosti, o tem, da se je treba ob soočenju z nekim problemom boriti za boljši jutri, ne pa vreči puške v koruzo 🙂
Skratka, če je tvoja hči bolj filozofske narave in se je pripravljena pogovarjati o svetovnih problemih, je za trditev, da naš svet (še posebno evropski prostor) še nikdar ni bil manj krut kot je danes, ogromno argumentov. Če pa njeno prepričanje ne izvira iz racionalne plati, ampak iz njenega čustvenega odnosa do sveta, potem imaš pa malo bolj resen problem.
Pa sta pomislili, da več otrok ni mogla imeti in da je še tisti eden, ki ga ima, komaj uspel z veliko truda in pomoči medicine?
[/quote]
eh pa ja de, sigurno bi to obesila na veliki zvon. Se pa čisto vse ženske na neplodnost izgovarjajo. Pa tudi če je mati tako slabo plodna, je dosti verjetno, da tudi hči ne bo preveč plodna.
Saj beremo po monu, da se ne sme več otrok imet, da se ne bodo kregali za dediščino, če pa ima katera tri ali več, je pa takoj stroj za razplod.
Sama sem pri 14ih povedala staršem, da ne bom imela otrok, ker ne čutim nobene želje po tem. Sta se mi smejala, oče je celo pripomnil: Ja ja, ko boš prišla v določena leta, si ga boš zaželela. Mogoče je na to vplivalo tudi dejstvo, da je bilo v družini vedno najhujši strah to, da bi se dobivala s fanti in seksala prekmalu in posledično tudi zanosila – zanositev mi je bila predstavljena kot nekaj najhujšega možnega na svetu… češ, pazi se če boš zanosila.
Od 24ga pa nekje do 38ga sem še poslušala razna namigovanja, da kdaj bom pa jaz kaj imela… vsakič mirno povedala, da ne bom. Starša skoraj živčni zlom doživela čisto vsakič, kaj šele ob kakšnih skupnih druženjih, kjer je bil fant oz. partner zraven in sva mirno vsem, ki so naju na tisti značilni slovenski način spraševali “kaj pa vidva čakata” – povedala, da midva otrok ne bova imela. To so bili taki pogledi kot bi povedala, da sva serijska morilca. Mimogrede, najbolj na svetu sem hvaležna, da sem našla tudi takega partnerja, ki si otrok ni želel in si jih tudi sedaj ne želi.
No, stara sem 43, skoraj 44 in – otrok si še vedno ne želim. Enostavno nekateri to vemo, čutimo. Če si tvoja hčera ne bo želela otrok, jih pač ne bo imela in edino prav je tako, da posluša svoje želje in kaj ona hoče, ne pa, da se uklanja željam drugih.
Čudno ti je, da ne boš babi? Bejž no, očitno nimaš nekih pravih problemov v življenju, da se ti to zdi čudno.
pa še to, meni se zdi to, da se odločiš, da ne boš imel otrok zelo inteligentno, tako kot tudi to, da se odločiš imeti toliko otrok, kolikor jih lahko finančno in fizično preskrbiš. Na žalost danes veliko žensk rojeva otroke zato, ker pač otroc morajo bit, pa da bo mama zadovoljna, da bodo lepa družina, da ne bodo sami, ko bodo stari….. konec koncev so danes taki časi, da imajo starejše ženske kaj početi tudi, če nimajo vnukov za paziti.
Kako pa ti je pri srcu, ko ti kdo omeni, da si suha veja?
[/quote]
Ne vem, če ta pripomba prizadane, ko si prepričan v svojo prostovoljno odločitev, ki si jo sprejel. Drugo je, ko gre za osebo, ki si želi imeti otroka, a ne more. Take osebo so lahko zelo prizadete in užaljene. Ne razumem ljudi, ki želijo nekoga prizadeti s takimi pripombami, ker ta pripomba ni nič drugega kot žalitev in poniževanje osebe, ki je po mnenju osebe, ki to izreka, manjvredna, samo zato, ker nima otrok.
Provokativna tema?
Jaz sem očetu pri 16 letih rekla, da nočem imeti otrok in jih pri 30 letih še vedno nimam. Niti nimam financ in časa, da bi jih imela. Kako je svet krut, lahko preizkušam na svoji koži in res si ne bi želela tega za otroke. Marsikaj je narobe na svetu, lahko bi napisala roman. Človek je lahko srečen brez otrok. Ne vem, avtorica, a si imela hči zato, da bojo enkrat vnuki?
Res vas ne razumem, potem boste že spet jamrale, koliko dela imate z vnuki.1000000000 x eno in isto.
Pa sta pomislili, da več otrok ni mogla imeti in da je še tisti eden, ki ga ima, komaj uspel z veliko truda in pomoči medicine?
[/quote]
Potem bi pa sploh lahko pomislila, da bo imela tudi hči težave z zanositvijo in hvalabogu, če si tega sploh ne želi. Saj menda nihče svojemu otroku ne želi, da se celo življenje žene za nečim nedosegljivim?
Takšni kot si ti mi pa res dvignejo pritisk, ki živijo življenje svojega otroka. Pusti jo na miru za božjo voljo, pa ne samo glede otrok, tudi glede vsega ostalega. Najhuje je ko se starši vtikujejo prav v vsako stvar.
In ena najbolj grdih stvari je, spraševanje ljudi, kdaj bodo imeli otroke. Sram te bilo!
Tudi jaz sem že kot mlada punca vedela, da otrok ne bom imela. Si jih pač nikoli nisem želela. Zdaj grem proti 60. letu in mi ni žal. Živim življenje, kot si ga sama želim in ne kot bi si zame želeli starši. Vseeno nisem osamljena, na srečo imam dovolj družbe.
[/quote]
soglašam in nič ni narobe za mene 🙂
Pri 14-ih sem domačim povedala, da si otrok ne želim. Reakcije so bile v smislu: “Ah, sej si boš premislila. Počakaj še par let.” Danes, 20 let kasneje, sem še vedno enakega mnenja, samo vprašanja in komentarji ostalih okrog mene so se spremenili… “Kaj pa ti čakaš?”, “A bomo dočakali kakšne vnuke?”,”Zdaj bi pa že lahko kaj bilo.”… itd itd. K določenim sorodnikom in (bivšim) kolegom niti ne hodim več, ker so pri vsakem obisku odpirali to temo. Ne da se mi več vsakič razlagati eno in isto. Žalostno, da najožji krog ljudi, ki naj bi te najbolj poznal, ne dojame in ne sprejme dejstva, da smo si pač različni. Nimam želje po njih – jih ne bom imela. Res ne vem kaj tu ni jasno.