mojih staršev že 15 let ne zanima kje spim ali kaj jem
Ste pa slike.:))) Imam 520€ neto dohodka, od tega plačujem 200€ za najemnino, komaj se prebijam na mesec, pa so mi na CSD izdali odločbo, da moram za mamo plačevati doma 80€, brat pa 120€. Za vsakega posebej CSD izračuna, koliko mora plačevati. Seveda sem povedala, da je še zame komaj tista revščina, ki jo dobivam za plačo pa kdo me posluša??? Najemnine sploh ne štejejo, ne zanima jih.
eni ste pa res neinformirani, potem pa neumnosti klatite.[/quote]
Lepo k odvetniku, pa naj jih izpodbije. Državne ustanove že dolgo več ne delajo po zakonih, če niste vedeli. Bo strošek z advokatom, ampak precej manjši, kot če ti trgajo zneske leta in leta.[/quote]
Ne živiš v reali, ali ne? A misliš, da nisem bila pri odvetniku? Pa ne enem! Ne da se narediti nič, čisto nič. In seveda gre za delovanje po zakonih, o čem govoriš? Nergači, prosim nehaj se smešit, ker več kot očitno pojma nimaš. Otrok je dolžan skrbeti za svojega starša PO SVOJIH ZMOŽNOSTIH. In tukaj država (CSD) odloča, kakšne so te zmožnosti.
Nope. Če gre starš v dom in njegova penzija ne zadostuje, NAJPREJ KONTAKTIRAJO OTROKE in jim povedo, koliko je treba doplačati za domsko oskrbo. potem se pa otroci skupaj s staršem odločijo, ali njegovo nepremičnino prodati in iz tega črpati sredstva (to ne gre kar avtomatično, kot ti praviš, saj ni država lastnik premoženja, da bi kar ona iz tega črpala) ali pa denar prispevajo otroci, nepremičnina ostane. Ima Blanka čisto prav.[/quote]
No, smo že bližje. Tudi jaz nisem trdil, da gre vse avtomatično, ampak tega res nisem ravno izrecno napisal.[/quote]
Bližje čemu? Točno to, kar sem zapisala sama je zapisala tudi blanka. In ne, ti nimaš prav, ko praviš, da je za starostnika v prvi vrsti odgovorna država, če človek nima dohodkov in virov premoženja. NI!!!!!!!
Odgovorni so njegovi otroci – v prvi vrsti! daj, pejt spat!!
Ti jih očitno ne razumeš. Zakonov namreč. Za vsakega starostnika je v prvi meri odgovoren njegov otrok/otroci, če starostnik nima dovolj denarja, da bi sam zase skrbel. Če tudi njegovi otroci nimajo zadostnih dohodkov (tukaj so cenzusi res nizki, skoraj vsak, ki ima plače nad 550 ev. ima “zadosten dohodek”), starostnik pa niti nobene nepremičnine, šele potem je zanj odgovorna država.
Je blanka v. čisto v redu povedala.[/quote]
Ja, super. In kaj sem jaz napačnega napisal? No, obrnil sem vrstni red, da je glava namesto nog, sredina pa ostane na mestu. V pravniškem smislu. Filozofsko (socialno) ostane isto. Zdaj si pa še enkrat preberi vhodni tekst avtorice in ji izračunaj, koliko bi v tem trenutku plačevala za stara dva, če gresta oba naenkrat v dom?
Lepo k odvetniku, pa naj jih izpodbije. Državne ustanove že dolgo več ne delajo po zakonih, če niste vedeli. Bo strošek z advokatom, ampak precej manjši, kot če ti trgajo zneske leta in leta.[/quote]
Ne živiš v reali, ali ne? A misliš, da nisem bila pri odvetniku? Pa ne enem! Ne da se narediti nič, čisto nič. In seveda gre za delovanje po zakonih, o čem govoriš? Nergači, prosim nehaj se smešit, ker več kot očitno pojma nimaš. Otrok je dolžan skrbeti za svojega starša PO SVOJIH ZMOŽNOSTIH. In tukaj država (CSD) odloča, kakšne so te zmožnosti.[/quote]
Če je že tako po svojih zmožnostih, potem očitno tvoj dohodek ne odgovarja ravno tisti cifri, ki si jo navedla…
Ti jih očitno ne razumeš. Zakonov namreč. Za vsakega starostnika je v prvi meri odgovoren njegov otrok/otroci, če starostnik nima dovolj denarja, da bi sam zase skrbel. Če tudi njegovi otroci nimajo zadostnih dohodkov (tukaj so cenzusi res nizki, skoraj vsak, ki ima plače nad 550 ev. ima “zadosten dohodek”), starostnik pa niti nobene nepremičnine, šele potem je zanj odgovorna država.
Je blanka v. čisto v redu povedala.[/quote]
Ja, super. In kaj sem jaz napačnega napisal? No, obrnil sem vrstni red, da je glava namesto nog, sredina pa ostane na mestu. V pravniškem smislu. Filozofsko (socialno) ostane isto. Zdaj si pa še enkrat preberi vhodni tekst avtorice in ji izračunaj, koliko bi v tem trenutku plačevala za stara dva, če gresta oba naenkrat v dom?[/quote]
:))) He he he, tako pa to ne gre v pravu, dragi moj. Ti si obrnil vrstni red tako, da si resnico popolnoma preoblikoval, tako da je postala neresnica. Kot so ti že povedali, v prvi vrsti so za starostnika, ki nima svojih sredstev za preživljanje, odgovorni njegovi otroci in ne država kot trdiš ti. In to ne glede na to, ali ima starostnik kaj, kar se bo po njegovi smrti lahko dedovalo, ali pa ne. Tudi če ničesar nima, so otroci vseeno dolžni zanj finančno poskrbeti – čemur si ti na začetku oporekal . Tako določa zakon, člen pa je bil že citiran. Vem, da bi rad neznanje skril za izmotavanjem, da saj si mislil podobno, ampak pač ne bo šlo.
Glede avtorice nisem nič komentirala, ker pač ne vem, kakšne dokaze ima o tem, da so jo starši trpinčili. Res je namreč, da sodišče v teh primerih zahteva trdne dokaze, ki pa jih marsikdo, ki bi rad izpodbijal skrb za ostarelega starša, nima.
Kdaj pa se več naučiš kot takrat, ko izigravaš budalo, ki misli, da vse ve in te vsi hočejo poučevat, brez da jih prosiš? Ko te poskusijo narediti bedaka, takrat dajo vse od sebe. Argumente iz faksa, iz prakse, iz domišljije celo uporabijo. Če jih vljudno prosiš, se jim ne da. Je pa res, da včasih pride do navzkrižja “strokovnih mnenj”, potem pa spet ne veš pri čem si…
Kdaj pa se več naučiš kot takrat, ko izigravaš budalo, ki misli, da vse ve in te vsi hočejo poučevat, brez da jih prosiš? Ko te poskusijo narediti bedaka, takrat dajo vse od sebe. Argumente iz faksa, iz prakse, iz domišljije celo uporabijo. Če jih vljudno prosiš, se jim ne da. Je pa res, da včasih pride do navzkrižja “strokovnih mnenj”, potem pa spet ne veš pri čem si…[/quote]
ja, ja itak. edino “strokovno mnenje” ki je prišlo v navzkriž z vsemi ostalimi je tvoje.
:)) kdaj pa kdaj je treba utihnit in priznat, da nisi imel prav.
Ja, super. In kaj sem jaz napačnega napisal? No, obrnil sem vrstni red, da je glava namesto nog, sredina pa ostane na mestu. V pravniškem smislu. Filozofsko (socialno) ostane isto. Zdaj si pa še enkrat preberi vhodni tekst avtorice in ji izračunaj, koliko bi v tem trenutku plačevala za stara dva, če gresta oba naenkrat v dom?[/quote]
:))) He he he, tako pa to ne gre v pravu, dragi moj. Ti si obrnil vrstni red tako, da si resnico popolnoma preoblikoval, tako da je postala neresnica. Kot so ti že povedali, v prvi vrsti so za starostnika, ki nima svojih sredstev za preživljanje, odgovorni njegovi otroci in ne država kot trdiš ti. In to ne glede na to, ali ima starostnik kaj, kar se bo po njegovi smrti lahko dedovalo, ali pa ne. Tudi če ničesar nima, so otroci vseeno dolžni zanj finančno poskrbeti – čemur si ti na začetku oporekal . Tako določa zakon, člen pa je bil že citiran. Vem, da bi rad neznanje skril za izmotavanjem, da saj si mislil podobno, ampak pač ne bo šlo.
Glede avtorice nisem nič komentirala, ker pač ne vem, kakšne dokaze ima o tem, da so jo starši trpinčili. Res je namreč, da sodišče v teh primerih zahteva trdne dokaze, ki pa jih marsikdo, ki bi rad izpodbijal skrb za ostarelega starša, nima.[/quote]
No, to imaš prav. Pravo zahteva na začetku bolj stroge interpretacije kot si jih jaz drznem izfilozofirat. Sodniki pa tudi niso filozofi, da bi imeli široko razumevanje zamiselne izlete, čeprav osnova prava izhaja iz filozofije in advokatom kazuistika ni ravno tuja…
Ti se vse preveč samopomiluješ in pri teh letih kriviš starše za vse tvoje življenjske težave – očitno celo za sladkorno bolezen. Na tak način je nemogoče izvleči se iz tega, v čemer si. Kot prvo, moraš odmisliti starše, KER SI ODRASLA, celo v srednjih letih. Ti pač niso dali, kar bi ti morali, pa kaj? A misliš, da so vsem? Jaz sem pri 16 odšla s trebuhom za kruhom, pa se zdaj ne samopomilujem in jokam nad lastno usodo, ker mi starši niso znali dati tega in tega. Časi, ko so bili za tvoje stanje krivi starši, so že zdavnaj minili. Starši pač niso bili odgovorne in zrele osebe, ki bi znale skrbeti za svoje otroke. Žal. Kot veš, ima otroke lahko vsak, tudi tisti popolnoma nesposobni. Starše glej v tej luči. Pač ti niso dali tistega, kar bi morali, ker niso bili SPOSOBNI tega dati. Ker so nepopolni. Ti si pa ti in samo od tebe je odvisno, kaj boš iz sebe naredila. Ali se boš še naprej smilila sami sebi in za vsak tvoj fail krivila starše ali pa se boš končno dvignila na lastne noge in nesrečno obdobje, ko si bila s starši, pustila enkrat za vselej za seboj.
Kaj bo torej?
Kaj si pa ti naprimer naredila iz svojega življenja čisto sama? Da ti nihče ni stal ob strani; ne starši, ne žlahta, ne sestra, ne brat, ne prijatelji, ne znanec, noben, čisto sama? A te lahko iz helikopterja posadimo nekam v puščavo in ti nam sama zrasteš v naselje tako pametnih in sposobnih kot si ti?
Kaj si pa ti naprimer naredila iz svojega življenja čisto sama? Da ti nihče ni stal ob strani; ne starši, ne žlahta, ne sestra, ne brat, ne prijatelji, ne znanec, noben, čisto sama? A te lahko iz helikopterja posadimo nekam v puščavo in ti nam sama zrasteš v naselje tako pametnih in sposobnih kot si ti?[/quote]
Nisem menka, lahko pa odgovorim. Pri nas ni puščave. če si želel delati, si delal, pa če ti nihče ni pomagal. Od 18. leta, ko sem šla študirat, sem brez pomoči sorodstva in staršev. Študirala sem in delala popoldan in zvečer, da sem preživela. Diplomirala v roku, dobila zaposlitev in se preselila v majhno najemniško sobico. Potem sva z bodočim možem živela skupaj v podnajemu, hkrati pa šparala. Nihče mi ni pomagal, ne starši, ne žlahta. Pa moja zgodba ni edina taka.
Eni ste se pač odločili jamrati in stokati ter za vse kriviti starše. Saj sem jih tudi jaz na začetku, ampak ko sem naredila nekaj iz sebe in doštudirala, sem nehala s tem. zdaj vem, kot pravi zgoraj klara, da starša pač nista bila sposobna biti starša. Odpustila sem jima. Eni pa pač izberete sebe za žrtev. Obravnavate se kot žrtev, ki so jo drugi naredili za tako, vi niste nič krivi, se uboge žrtve svojih staršev, sistema, družbe. Ehhh….
Glej, dejstvo je, da se avtorica samopomiluje. In dejstvo je, da ji to ne bo pomagallo, pa če jo ti in podobni še tako trepljate po rami. Pomagala ji bo odločnost, da preseka s preteklostjo, tudi s starši – ne le v reali, pač pa predvsem v mislih in čustvih – in da gre dalje. V njej se pa še vedno pretaka grenkoba, sovraštvo do staršev, želja po maščevalnosti zelo verjetno itd., kar je popolnoma kontraproduktivno. Nesmiselno je sovražiti in kriviti ljudi, ki niso bili sposobni narediti več, kot so naredili.
V boga pa ne verjamem, ti ga kar prepuščam, naj tebe gleda.:))) Zanimivo se mi samo zdi, koliko maščevalnih ljudi se skriva ravno v bogaboječnežih. Pa zbogom.:)