preberi še enkrat – napisala sem, da pišeš kot da te nič ne veseli in da ti je vse brezveze – “pišeš tako kot da te nič ne veseli” … čist kamot razumem,d a te veselijo druge stvari in si ne domišljam da bi te morale iste kot mene… samo pišeš pa kot da te nobena ne, da ti je vse mimo, ker piše kot da vse lahko delaš od doma…
… glede na tvoja pojasnjevanja pa se prej zdi, da ti ne razumeš ljudi, ki jih veselijo stvari, ki tebe ne – saj nam razlagaš da je potovanje isto kot če bi gledala slike po netu doma – torej ti očitno ne razumeš ljudi, ki uživajo v potovanjih… in podobno… jaz razumem,. da si ti doma bodi, jaz pa sem pojasnjevala zakaj pa nas druge pač dodoleče te stvari veselijo in zakaj se nam to ne zdi enako kot če bi slike gledali od doma, kaj več in drugače doživimo na potovanjih, v restavracijah, dopustih ipd… to sem pojasnjevala… to še ne pomeni zdaj, da jaz tebe prepričuejm,d amoraš na potovanje in dopust – ti kar bodi doma… jaz sem ti samo povedala zakaj je zame razlika ali spim doma ali na dopustu nekje drugje – kaj je zame drugače, v čem vidim razliko…[/quote]

A nisi razumela, da je za vsako stvar svojo škrtost opravičila med vrsticami 🙂

Jaz predlagam avtorici, da zamenjava može. Moj bi preveč okoli hodil za moj okus in preveč zapravlja. Naj mi da svojega, pa bom uživala z njim v postelji, jaz pa ji dam svojega, pa naj uživata v potovanju in gostilnah.

Zdaj mora sam še avtorica moža prepričat, zakaj bi on moral uživat v njenih aktivnostih, pa smo na konju. Mala malca. :))))))

To ni škrt. Eni smo asketi in tudi racionalisti. Odrekamo se malenkostim in takrat, ko je potrebno smo več kot radodarni. Darila, investicije….

Kaj pa na dopust, izlet, kam greš ? Obiskovanje muzejev, razstav je tudi neumno ?[/quote]

Saj sem napisala, da potovanja ne maram. Za dopust uživam doma. Ne vem, zakaj bi se peljala 500 km ali več, da bi se tam počila na ležišče, če je to moj cilj in bi lahko počela doma. Muzeji in razstave so zastarel koncept, če te kaj posebnega zanima, si lahko pogledaš slike ali kak dokumentarec na internetu. Jaz tako počnem, pa sem še glede vsega našla dovolj informacij in to v dveh sekundah.[/quote]

Jaz sem tudi takšna,
nisi edina in jaz sem sličen tebi. Blizu je lepo, doma je najlepše.
Tepci hodijo 200 km daleč, tam so eno, dve uri in potem 200 km nazaj.

Avtorica, saj ne vem ali se mi smiliš ali ka drugega…. Namreč mnenja sem, da ne veš niti kaj je š od škrtosti.

Malo poguglaj kaj je to hrčkanje, in potem pomnoži s 3.

Sama sem poznala gospo, ki je raje umrla kakor pa bi šla k zdravniku, ker ji je bil to nepotreben strošek.

Ti se pa zgražaš nad cenkanjem za apartma na morju??? Lepo te prosm, jaz sem tako škrta, da se raje vozim z otroškim biciklom, ki mi ga je šenkala družina za katero ste denar zbirali po tv, kakor pa bi trošila obutev za v trgovino. Sicer mi gre na bolje, tako da bicikl šenkam naprej če kdo hoče, ker mi ni problem poleti hoditi bosa v trgovino, ker si sproti v rosi noge umijem in še vedno sem taprva na skonto policah pretekle robe.

Gola resnica , škoda ker te ne moremo videti.
Z otroškim kolesom in bosimi nogami.
To je pa prizor za bogove.
Kaj pa tangice in modrček?
Imaš, ali hodiš kar brez?

Saj sem napisala, da potovanja ne maram. Za dopust uživam doma. Ne vem, zakaj bi se peljala 500 km ali več, da bi se tam počila na ležišče, če je to moj cilj in bi lahko počela doma. Muzeji in razstave so zastarel koncept, če te kaj posebnega zanima, si lahko pogledaš slike ali kak dokumentarec na internetu. Jaz tako počnem, pa sem še glede vsega našla dovolj informacij in to v dveh sekundah.[/quote]
to pa ne bo držalo – jaz se vsaj s tem ne strinjam…
– prvo – bistvo dopusta je tudi menjava okolja – izhod iz rutine…. če si ti doma to ni enako kot če menjaš kraj, je tam drugo okolje, druge ljudi spoznaš, druge navade za tisti čas bivanja – to je odmik od vsakodnevne rutine – seveda paše po tem se spet vrniti domov… samo bistvo dopusta je tako tudi drugje
– nadalje – ni enako gledanje slik določenih krajev kot pa biti tam in to doživeti – sorry sam planico ti dam za primer – ni enako, če jaz to gledam po tv al pa sem tam v tisti množici z družbo, dogovivščinami, druženjem… tako da tvoje primerjave so suhoparne predvsem ker zanemarjaš vidik druženja, doživljanja, socialnih stikov itd. v okolju kamor tako greš in z ljudmi…
evo – npr. ti dam primer samo vožnje z avionom – lahko gledam po tv kak to zgleda – pa si mislim po tvoje,d a sem to doživela…
lahko pa se spomnima na naše dogodivščine s kolegi na letališču – čakanje na let pitje kave, zafrkancije nedolžne take tam po unih trgovinicah, smeha in heca z letališkim osebjem tam – da smo na koncu skoraj zamudili na letalo in so nas čakali, ker je bla prtljaga že gor… ko se danes spominjamo tega in potem dogodkov zafrkancije med nami na letalu in smeha na ta račun- je to čisto nekaj druggega – kot če bi se vsi mi isti vsedli pred rač. ekran in gledali en let po tv in si mislili,da zdaj smo pa doživeli enako… ni enako – ker dogodki in ta socialna druženja in vse kar se zgodi, daje dogodivščinam dopustu, svopjo noto, spomine in tisto vrednost za življenje… če doma sam sediš nič od tega ne doživiš… zato tako suhoparno primerjanje res ne pije vode vsaj z mojega vidika ne…
doživetja in socialni stiki in dogodivščine v okolju so tisto kar je point vsega in tega ni če vse te iste stvari počneš sam doma izoliran v vedno enakem okolju… si ” oropan” za marsikaj… spomini na te dogodivščine lepe in smeh ob tem pa je tisto kar je doživljenjska vrednost potem iz potovanj tudi npr. – tega doma ne dobiš, ne doživiš[/quote]
Se strinjam. Dopust v drugem okolju, menjava okolja te sprosti. Ne to da sediš na terasi ali balkonu in tako preživljaš dopust. To te nič ne sprosti. Jaz se doma ne spočijem nič, ko gremo drugam, sem prenovljena, tisto kar me doma žre, me drugje več ne žre, ker odmislim. Obisk muzeja, raustave nikoli ne nadomesti pogled na internetu. Nikoli.
In zakaj grem včasih v gostilno? Ker sem utrujena, ker se mi ne da še kuhati, ker si želim da nerkdo drug namesto mene skuha.

Avtorica je napisala da bolj ko varčujejo , manj imajo. Poznam take. Po eni strani varčujejo kot nori, potem pa vse dajo v neki rizični sklad in vse izgubijo.
S takim je težko živeti, res težko.

Časi niso rožnati.
Bi prej rekel, da so se družinski dohodki zmanjšali, stroški pa podražili, pa je treba šparat. Ampak avtorico višji stroški in manjši dohodki ne zanimajo, ona bi zapravljala tako kot v najboljših časih.

V rizičnem skladu maš možnost dnar oplemenitit. V gostilni in na počitnicah bolj slabo.

to pa ne bo držalo – jaz se vsaj s tem ne strinjam…
– prvo – bistvo dopusta je tudi menjava okolja – izhod iz rutine…. če si ti doma to ni enako kot če menjaš kraj, je tam drugo okolje, druge ljudi spoznaš, druge navade za tisti čas bivanja – to je odmik od vsakodnevne rutine – seveda paše po tem se spet vrniti domov… samo bistvo dopusta je tako tudi drugje
– nadalje – ni enako gledanje slik določenih krajev kot pa biti tam in to doživeti – sorry sam planico ti dam za primer – ni enako, če jaz to gledam po tv al pa sem tam v tisti množici z družbo, dogovivščinami, druženjem… tako da tvoje primerjave so suhoparne predvsem ker zanemarjaš vidik druženja, doživljanja, socialnih stikov itd. v okolju kamor tako greš in z ljudmi…
evo – npr. ti dam primer samo vožnje z avionom – lahko gledam po tv kak to zgleda – pa si mislim po tvoje,d a sem to doživela…
lahko pa se spomnima na naše dogodivščine s kolegi na letališču – čakanje na let pitje kave, zafrkancije nedolžne take tam po unih trgovinicah, smeha in heca z letališkim osebjem tam – da smo na koncu skoraj zamudili na letalo in so nas čakali, ker je bla prtljaga že gor… ko se danes spominjamo tega in potem dogodkov zafrkancije med nami na letalu in smeha na ta račun- je to čisto nekaj druggega – kot če bi se vsi mi isti vsedli pred rač. ekran in gledali en let po tv in si mislili,da zdaj smo pa doživeli enako… ni enako – ker dogodki in ta socialna druženja in vse kar se zgodi, daje dogodivščinam dopustu, svopjo noto, spomine in tisto vrednost za življenje… če doma sam sediš nič od tega ne doživiš… zato tako suhoparno primerjanje res ne pije vode vsaj z mojega vidika ne…
doživetja in socialni stiki in dogodivščine v okolju so tisto kar je point vsega in tega ni če vse te iste stvari počneš sam doma izoliran v vedno enakem okolju… si ” oropan” za marsikaj… spomini na te dogodivščine lepe in smeh ob tem pa je tisto kar je doživljenjska vrednost potem iz potovanj tudi npr. – tega doma ne dobiš, ne doživiš[/quote]
Se strinjam. Dopust v drugem okolju, menjava okolja te sprosti. Ne to da sediš na terasi ali balkonu in tako preživljaš dopust. To te nič ne sprosti. Jaz se doma ne spočijem nič, ko gremo drugam, sem prenovljena, tisto kar me doma žre, me drugje več ne žre, ker odmislim. Obisk muzeja, raustave nikoli ne nadomesti pogled na internetu. Nikoli.
In zakaj grem včasih v gostilno? Ker sem utrujena, ker se mi ne da še kuhati, ker si želim da nerkdo drug namesto mene skuha.[/quote]

Moje sožalje, da imaš doma take probleme, da moraš minimalno 1000 km stran od njih bežat. Vsi jih nimamo.

Moje mnenje je, da si mora človek vsake toliko kaj privoščit za svojo dušo. Avtorica, jaz menim, da ima tvoj mož kako motnjo.

Sej on si hoče za dušo privoščit BMWja, kolikor sem razbral.

V rizičnem skladu maš možnost dnar oplemenitit. V gostilni in na počitnicah bolj slabo.[/quote]
Odvisnmo, veliko ljudi je vse izgubilo. Prihranke lahko varčuješ na banki, dobiš neke obresti, pa denar je na varnem. Rizični skladi so po mojem največja neumnost, profitirajo pravi igralci ki se spoznajo na borzo. Tisti ki pa samo vložijo denar v sklad in ne poznajo borze, pa samo popšušijo. In takih ni malo.

Se strinjam. Dopust v drugem okolju, menjava okolja te sprosti. Ne to da sediš na terasi ali balkonu in tako preživljaš dopust. To te nič ne sprosti. Jaz se doma ne spočijem nič, ko gremo drugam, sem prenovljena, tisto kar me doma žre, me drugje več ne žre, ker odmislim. Obisk muzeja, raustave nikoli ne nadomesti pogled na internetu. Nikoli.
In zakaj grem včasih v gostilno? Ker sem utrujena, ker se mi ne da še kuhati, ker si želim da nerkdo drug namesto mene skuha.[/quote]

Moje sožalje, da imaš doma take probleme, da moraš minimalno 1000 km stran od njih bežat. Vsi jih nimamo.[/quote]
Brez veze je vsaka komunikacija s teboj. Ker vse obrneš sebi v prid. Nimam nobenih takih problemov, da bi rabila bežati od doma. Imam pa doma cel kup dela, ogromno hišo , v kateri je veliko dela. Če grem od doma, prahu doma ne vidim. Če bi sedela na terasi, bi ga pa videla. Zamenjava okolja me sprosti, ni treba iti daleč, dovolj je 20 km.

A lahko še kaj napišeš o sebi? Namreč bolj te berem, bolj se strinjam s teboj. Predvidevam da si sama sebi najboljša družba, umirjena in zelo srečna oseba. Se motim?

V rizičnem skladu maš možnost dnar oplemenitit. V gostilni in na počitnicah bolj slabo.[/quote]
Odvisnmo, veliko ljudi je vse izgubilo. Prihranke lahko varčuješ na banki, dobiš neke obresti, pa denar je na varnem. Rizični skladi so po mojem največja neumnost, profitirajo pravi igralci ki se spoznajo na borzo. Tisti ki pa samo vložijo denar v sklad in ne poznajo borze, pa samo popšušijo. In takih ni malo.[/quote]

To je tvoj selektivni spomin, ker se ukvarjaš samo s tistimi, ki pušijo. Poglej svetovne borze – povprečje za zadnjih 50 let, pa ti bo hitro jasno. Daleč od tega, da bi z borzo služili samo stari mački. Kdor je pravilno razpršil, danes ni nič v minusu, čeprav je bila vmes kriza stoletja.

Odvisnmo, veliko ljudi je vse izgubilo. Prihranke lahko varčuješ na banki, dobiš neke obresti, pa denar je na varnem. Rizični skladi so po mojem največja neumnost, profitirajo pravi igralci ki se spoznajo na borzo. Tisti ki pa samo vložijo denar v sklad in ne poznajo borze, pa samo popšušijo. In takih ni malo.[/quote]

To je tvoj selektivni spomin, ker se ukvarjaš samo s tistimi, ki pušijo. Poglej svetovne borze – povprečje za zadnjih 50 let, pa ti bo hitro jasno. Daleč od tega, da bi z borzo služili samo stari mački. Kdor je pravilno razpršil, danes ni nič v minusu, čeprav je bila vmes kriza stoletja.[/quote]
Moraš poznati borzo. Poznam nekaj ljudi ki obvladajo in tudi zaslužijo dobro. Da pa samo vložiš pa ni OK, ker od čičanja in čakanja nihče ne obogati.

Moje sožalje, da imaš doma take probleme, da moraš minimalno 1000 km stran od njih bežat. Vsi jih nimamo.[/quote]
Brez veze je vsaka komunikacija s teboj. Ker vse obrneš sebi v prid. Nimam nobenih takih problemov, da bi rabila bežati od doma. Imam pa doma cel kup dela, ogromno hišo , v kateri je veliko dela. Če grem od doma, prahu doma ne vidim. Če bi sedela na terasi, bi ga pa videla. Zamenjava okolja me sprosti, ni treba iti daleč, dovolj je 20 km.[/quote]

Jebentiš, da te prahec tako moti. A maš spomin kot zlata ribica, da ne veš, da te prah doma čaka? Obsedenost s čistočo ni zdrava.

Meni je življenje povedalo in dokazalo, da se stegni kolikor se lahko. Namreč, zapraviti več kot imaš meni ne prinese zadovoljstva. Ali povedano drugače, raje sem doma in s knjigo kot na dragem dopustu samo zato, da sem. A gre to, da sosedovi obmolknejo? Bolano…
Mnogi me imajo za škrto, sama pa menim, da sem le preudarna. Veste, sem se znašla nekoč v stiski, pa mi je pomagala stisko prebroditi samo ena oseba, vsi ostali so se razbežali. Iz tega danes vem, da si pač privoščim kolikor si lahko, ne pa čez meje, ki jih imam z dohodkom postavljene.

Kolegica je poročena s takim. Vse se je stopnjevalo. Najprej je bil samo malo škrt, pa ni hotel plačati pijače in podobne fore. Potem ko sta začela hoditi, se je še kuliral, dokler ni zanosila. Sedaj je tip neprepoznaven, teži ji za vsak cent, pregleduje račune, skrivati mora vsako stvar ki si jo kupi, teži ji za vsako stvar, po trgovinah gliha, ne moreš verjeti.Nikamor ne grejo, ker je za vse škoda. Ko se je kolegica tega naveličala, je začela hoditi z otroki na dopust in okoli, on je pa sam doma. So pa čisto odtujeni in sama pravi da je njen zakon samo na papirju. Zelo je zamorjena zaradi tega.

seveda, nihče ne govori da se moraš zapufati. To je tudi meni neumno. Ampak avtorica govori o precej drugačnem problemu, ki je za moje pojme precej resen. Življenje s takim mora biti neznosno.

šparanje za bemveja :)))) to pa je motnja!

Se strinjam. Dopust v drugem okolju, menjava okolja te sprosti. Ne to da sediš na terasi ali balkonu in tako preživljaš dopust. To te nič ne sprosti. Jaz se doma ne spočijem nič, ko gremo drugam, sem prenovljena, tisto kar me doma žre, me drugje več ne žre, ker odmislim. Obisk muzeja, raustave nikoli ne nadomesti pogled na internetu. Nikoli.
In zakaj grem včasih v gostilno? Ker sem utrujena, ker se mi ne da še kuhati, ker si želim da nerkdo drug namesto mene skuha.[/quote]

Moje sožalje, da imaš doma take probleme, da moraš minimalno 1000 km stran od njih bežat. Vsi jih nimamo.[/quote]

A je res težko razumet, da sprememba okolja različno vpliva na ljudi in ni nujno bežanje vsaj 1000 km stran o problemov. Potovanje ali umik iz okolja pomeni prekinitev dnevne rutine ali odklop od problemov, ki se pojavljajo vsak dan. OK tebi je potovanje brez veze ker pogledaš slike na internetu iz svojega fotelja, ni treba čakat avion in to je to, v muzeje ne hodiš ker imaš vse na internetu itd. skratka bila si že po celem svetu in v muzejih, nekoč bi rekli s prstom po zemljevidu danes pa s klikanjem po internetnih straneh. Potovanje ni samo menjava okolja, je več kot samo to, so nove izkušnje, doživetje, nove situacije, stik z drugo kulturo itd. Dobro je it po svetu, da ne postaneš ali ostaneš zahojenec pa tudi če samo 100 km stran.

Kaj je škrtost? Ja očitno imamo različne lestvice. Za nekatere je itak vse brez veze karkoli je treba plačat in najbolj so veseli da je zastonj ali na račun drugega, nekateri si nič ne privoščijo in raje poiščejo izgovore kako je vse brez veze namesto da bi si priznali da so škrti, za nekatere se pa škrtost šteje šele od tam ko bi najraje svoj drek požrli itd.
Ne maram razsipništva, ne maram škrtosti, srednja pot je OK, življenje je prekratko za preračunavanje za vsak cent. V svojem življenju nimam škrtuhov, tisti ki so se pojavili so se pojavili samo za kratek čas… so hitro dojeli, da ne bo šlo.