Mož je vedno bolj škrt, nikamor noče
glede na njeno logiko razmišljanja in vse mogoče izgovore, se vprašam zakaj sploh to virtualno počne – ker tudi to stane namreč – za to moraš imeti, računalnik ali tel. in dostop do interneta – vse to stane…je namreč ja veliko ceneje, če bi si to samo predstavljala v svoji glavi, brez da gleda slike po netu,edino to je res zastonj… vse drugo tudi stane… res zanimivo, da ji za to pa ni težko plačati, ko tako greda na vsak denar :)[/quote]
Ne vem, zakaj bi plavo slanico, ki zaseda 70 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zemlje, gledala na slikah, kaj šele, da bi plačala, da grem tja. Je veliko bolj zanimivih stvari za gledat. Vi se tolažite, ker morate zapravljat gore denarja zato, da ste srečni. Potem pa morate zaradi tega več delat, kar vas še bolj izmozga in se tako vrtite, dokler vas v krsti ne odpeljejo. Brezveze, kot neki hrčki na kolesu ste, sami svojo rit lovite in se tolažite z zlivanjem gnojnice na tiste, ki ne živijo isto kot vi. Obrambni mehanizmi pač.[/quote]
Psihološki profil:
samska, osamljena, zavrnjena. V življenju je doživela že obilico razočaranj, bila pogosto neopažena, spregledana. Zaradi sindroma sive miške je pričela s skrajno agresivnim načinom komunikacije, na ta način je opažena. Verjame le v svoj prav, mnenja, želje in potrebe drugih zanika, vse ostale ljudi in njihova dejanja zaničuje. Poveličuje svoje razmišljanje in se ne zna/noče spraviti iz svojega kroga razmišljanja.
Nima socialnih stikov, znanci jo zaradi agresivnega pristopa zavračajo, prijateljev nikoli ni imela, kar čuti kot hudo prikrajšanost. Svoje družine nima, prav tako nima stikov s primarno družino. Brezposelna, finančno stanje slabo, zato zaničuje vse stvari, ki so povezane z denarjem.
Prognoza:
slaba, izboljšanja ni pričakovati
Hvala lepa, ne bi se namakala v slanici, v katero je še kanalizacija speljana, v tem uživate samo sprevrženi prašiči in še plačate za to, hahahhaaha.[/quote]
Hahaha za vsako stvar najdeš obrazložitev zakaj je nekaj zanič. Iz slanice kjer se namakajo sprevrženi prašiči pride tudi voda, ki jo piješ hahahaha aja ti verjetno vode ne piješ, ker je itak brez veze.
tudi jaz sem bila do nedavnega taka. nisem ravno bila za dopust. takrat sem imela izgovore, da nočem se gužvat v glavni sezoni, biti sardela mi ni ravno v interesu, raje sem doma in malce pospravim ter se sprostim, pa z mojim imava dopust tako, da se nama ne prekriva, v času študija sem se mogla učit, imela sem izpit, sem ravno zbolela, bova šla kako last minute opcijo, če bo dobro vreme, pa je bilo poletje bolj kislo… vsako leto je bilo ogledanih kar nekaj lokacij, pa so bile na koncu vsako leto cenovno nad budgetom. vsako leto sva za okolico našla nek “izgovor” – takrat sicer nisva na to gledala tako.
in nisem šla nikamor zelo dolgo časa. tudi z mojim v prvih 5-tih letih nisva šla v bistvu nikoli na morje. parkrat v toplice. to je to. lani pa sva se poročila in sva rekla – dajva si nekaj za medene tedne privoščiti in greva nekam. in sva šla. z letalom, v septembru. in bilo je FENOMENALNO. noben posnetek leta na youtubu ti ne more pričarati tistega občutka prostega pada, tiste faze ledbenja, tisti pospešek v letalu. nobena slika ti ne more pokazati realnost barv turkizne plaže. slike so slab približek resničnosti. ko doživiš to, da si na plaži, ki si jo tako velikokrat videl na fotografijah, barva pa je tako nerealna, in ko se potopiš v vodo, imaš občutek, da se kopaš v mleku… videti še ostale znamenitosti, imeti v rokah žival, ki jo vidiš samo na tv-ju in jo čutiš, … doživeti tisti občutek mističnosti na teh lokacijah, začutiti utrip kulture, spoznati kulturo, poskusiti njihovo hrano (doma je nikoli ne moreš tako skuhati, ker tudi če kupiš sestavine v naših trgovinah, so sestavine lokalnega izvora vedno boljše! tako kot se kupljeni paradižnik ne more primerjati s tisto plastiko iz trgovine!)… se znajti v situacijah, ki bi v domačem okolju ti bile grozljive, v tujini pa moraš ostati zbran, če želiš odkorakati s celo kožo… to kaj vse sva midva doživela… čutiti vse to, izkusiti vse to… NEOPISLJIVO. danes sem mnenja, da nas take stvari izredno bogatijo in da so nam določeni momenti privilegij in priložnost za osebnostno rast.
tako sva začela razmišljati kaj je sploh poanta ljudi na zemlji…
ŠE VEDNO gledam na finance. priznam. denar odteka po majhnih zneskih in nočem zapravljati za gluposti. AMPAK sem pri tem postala bolj fleksibilna. nekatere stvari, izkušnje so vredne več kot ves denar na svetu… letos greva ponovno nekam. kam? še ne veva. definitivno pa z letalom, in ne blizu. če že plačava, hočeva fenomenalno izkušnjo…
še vedno v delčku moje duše živi tista “škrtica”, a sedaj imam jaz njo pod kontrolo in ne ona mene.
zmoreš to tudi ti?
Ha ha, torej se rajši ne uživaš (je itak brezveze, a ne). Ker prekuhavanje tolikšne količine vode pa res stane preveč. Zdaj šele stekam smrdljivce. Niso svinje zato, ker se nočejo umivati, pač pa zato, ker so preškrti. :-)))[/quote]
Za celo leto prekuhavanja vode plačam manj kot ti za transport in druge stroške v zvezi z razredčeno fekalno slanico.
Joj, tudi jaz sem taka!
Živimo v prelepem kraju, v miru, med gozdovi in gorami in se mi zdi, da dan vržem proč, če nisem tu. Zame je moj dom v tem kraju nekaj, kar je zame edino na svetu in nimam najmanjše želje po izletih, dopustih, kaj šele po gostilnah, vse to imam tukaj in sedaj! Pa nisem nikakršna škrtica, si privoščim lepe knjige, gledam filme po želji, veliko časa aktivno preživimo v naravi, jemo zdravo in dobro, rada gostim prijatelje. Tudi prijatelji oz. znanci pravijo – le kam bi vi hoteli iti ko pa živite v raju!
Seveda se naše življenje popolnoma razlikuje od avtoričinega, ki je primorana tako živeti zaradi nezdrave moževe “ohrnije”, saj je njen mož obenem tudi večni nezadovoljnež.
Smo pač takšni in drugačni, vsak po svoje..
Pri nas v gospodinjstvu smo tudi vezani na tisto malo zemlje. Škrti. Omejen prihodek. Pač navajeni tako. Pa sem bil v ZDA, po celi Aziji… pa povem..da sem prerastel to fazo potovanja. Je včasih bolje prebrati knjigo doma, biti sam.
Še vedno pa si privoščim v mestu kakšno fino kavo v pravi kavarni (v ozadju igra recimo jazz), pa delo/finance v roke… Ni treba daleč in veliko zapravit za pol ure “počitnic”.
To da greš na sprehod, nič ne stane. Avtoričin primer moža je primer ekstremnosti, ki se zna stopnjevati, taki deci se derejo in maltretirajo družino za 1 eur. Poznam take primere, ne predstavljaš si, kako to uniči življenje družin in kakšen pečati pusti otrokom. Namesto gledati na vsak euro, je bolj smiselno, da človek poišče nov ali dodatni vir prihodka. Moji znanci npr. pridelujejo sadje in ga prodajajo, s tem zaslužijo kar nekaj , Nekateri poleg službe odprejo še popoldanski s.p. Najbolj neumno se je žreti in preštevati tiste cvenke. Ne, poiskati moraš dodatni vir denarja.