Naivno vprašanje za podjetnike
Odgovor je zelo enostaven, če bi bil minimalec 125E, bi 80{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zaposlenih delalo za minimalec. Isto razmerje je tudi danes. V Sloveniji mora biti minimalec dogovorjen na ravni države, v nasprotnem bi imeli Afriko na evropskih tleh.Slovenski delodajalci so jude, sotone, monstrumi, in antikristi!
Tega pač ne morejo povedati. Razmere na trgu se hitro spreminjajo, tako na stroškovni kot na prihodkovni ravni.[/quote]
Ja, ampak neko povprečje na letni ravni je pa vseeno stabilno. Vodje nikoli ne rečejo, da si bodo plače znižali zaradi negativnih finančnih tokov. Ko so pozitivni, si pa ne pozabijo nagrad izplačat.
vsaka firma ima določen budget za plače, ja? kakšen je, je odvisno od marsičesa, ampak toliko kot ima, toliko lahko razdeli. pustimo najemanje kreditov za osnovno delovanje firm, kar se meni zdi nedopustno.
verjetno obstajajo direktorji, ki bi z veseljem plačali delavcu 100 enot, ampak mu lahko žal plačajo le 80 ali še manj. zakaj je tako je spet drugo vprašanje.
hudo je, ko firme imajo dovolj velik budget in raje kupujejo drage avtomobile, nepremičnine, jahte in kaj vem kaj še, da zbijajo davčno osnovo, kot da bi dobiček delile z delavci. točno tistimi, ki so pomagali ustvariti točno ta dobiček.
kot se zadnje čase bere, je tudi takih firm nekaj na vidiku, mogoče so to vzhajajoče zvezde, ki bodo v bodoče drugim kazale pot 🙂
žal pa smo tudi kot družba na napačni poti, fokus je zamegljen, cilji so nedorečeni, izgubljamo smer.
poglej si tale prispevek, če se ti ne da vsega gledat, pa vsaj del, ko norveški filozof razlaga, kaj počne v državnem naftnem podjetju, kaj so njegove naloge in zakaj je tam … poučno in definitivno vredno razmisleka, kam bi naša pot morala it in predvsem zakaj … od 2:40min
Evo, ti povem jaz. Ce delavca ne morem placati, da lahko od tega v danih razmerah spodobno (pre-)zivi, se ne grem posla. Modus: urna postavka 14,50 evra na uro ca. 40{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zaposlenih. Odstopanja: 16,00 evrov na uro ca. 25{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zaposlenih, 13,00 evrov na uro ca. 25{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zaposlenih. 11,50 evrov na uro ca. 5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zaposlenih, ravno tako 17,50 evra na uro ca. 5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zaposlenih. To je moj modus operandi. Ce ni dodane vrednosti, da bi pokril tak strosek, poten delo (na trgu) n dovolj zazeleno in ga nima smisla opravljati.
Govorim o t.i. 2 bruto vrednosti. Netto je to torej po slovenskih standardih ta trenutek nekako okoli 1.125 evrov izplacila na TRR za poln delovni cas. Pri tem velja se omeniti, da nisem pristas “minimalne place” kot kategorije, temvec raje govorim o minimalni urni postavki.
Hvala za prvi konkreten odgovor. Ampak najbrž ne govoriš za Slovenijo?[/quote]
Govorim za Slovenijo. Govori, koliko de facto placujem kolege iz Slovenije. 😉
Nisem omenil družinskih podjetij, niti z besedo.
Vsak lahko kupi delnice kateregakoli podjetja, ki kotira na borzi. Če delaš v takem podjetju, ki kotira na borzi, lahko mirno kupuješ delnice.
Si imela “slovensko” podjetje, kjer so lastniki del svojega lastništva prepustili zaposlenim in so ga vsi skupaj prodali za bajne denarce, tujcem.
Kot partijski kapitalizem sem označil slovenski primer političnega nastavljanja direktorjev. Izčrpavanje matičnega podjetja, ustvarjanja by-pass firm in dobivanja kreditov na lepe oči, da bi podjetja z lastnim denarnim tokom odplačevala kredit, ki ga je za nakup tega istega podjetja dobila prava oseba na pravem mestu s pravimi poznanstvi.
Če misliš, da moramo tisti, ki smo podjetja ustvarjali sami iz nič, po socialistično deliti svoje lastništvo, pa ne razumeš pojma zasebne lastnine.[/quote]
Saj v razvitem kapitalizmu tudi delničarji ne ustvarjajo sami korporacij iz nič. Profesionalci investicijskih skladov se igrajo s tujem denarjem in kupujejo vrednostne papirje na špekulantskem trgu.
Koliko pa ti ustvariš sam podjetje iz nič, je pa tudi vprašanje. Iz nič nikoli ni nič. Osnovni fizikalni zakon, ki ga podjetniki negirate, kot da ste čarovniki. Ponavadi se podjetja ustanavljajo s sodelavci. Nobeden ne zmore vsega sam. Firme so rezultat skupnega truda. Potem si pa ustanovitelj pripiše vse zasluge nase, ostali so mu pa strošek. Koliko neplačanih nadur so opravili za to, da je firma obstala, se ne spomni in ga ne zanima. Samo on se je žrtvoval in garal. Ravno taki ne razumete izvora zasebne lastnine, kot ne razumete niti socializma in ničesar, kar ni povezano z vašim napihnjenim egom.[/quote]
Vidim, da ne razumeš kaj pomeni ustvariti podjetje iz nič. To pomeni, da smo npr. še v prejšnjem sistemu v firmi, kjer smo bili zaposleni, na veliko kradli material, opremo in orodje, da smo popoldne lahko fušali in si ustvarjali trg ter potreben kapital. Tako smo si ustvarili tudi poslovne vezi in tudi veze pri različnih lokalnih veljakih. Po osamosvojitvi smo lahko začeli delati legalno.
Tako je to. Ps fa ne bi kdo temu rekel kraja. Ne. Temu se reče akumulacija kapitala, ki je koristna tudi zato, ker smo pomagali uničevati prejšnji zločinski sistem. Za to bi morali biti celo odlikovani. Če smo kradli, smo to počeli pošteno. Ne pa tako, kot bi danes želeli naši zaposleni prilastiti si ves naš težko priharani dobiček.
Res? In kako bi potem ovrednotil delovna mesta, ki pravzaprav ne ustvarijo ničesar, so pa potrebna za delovanje podjetja? Recimo čistilci, vzdrževalci strojev, poslovni sekretarji, računovodje, knjigovodje?[/quote]
Teh ne zaposliš, ampak najameš storitev preko pogodbe. Outsourcing. Čistilke ne rabim, zaenkrat. Odvisno a si malo ali veliko podjetje. Velikim se bolj splača imet zaposlene, majhnim pa ne. Jaz tudi sama opravljam kar nekaj od teh funkcij. Se ti skor spipa, sam tak pač je.
Nisem omenil družinskih podjetij, niti z besedo.
Vsak lahko kupi delnice kateregakoli podjetja, ki kotira na borzi. Če delaš v takem podjetju, ki kotira na borzi, lahko mirno kupuješ delnice.
Si imela “slovensko” podjetje, kjer so lastniki del svojega lastništva prepustili zaposlenim in so ga vsi skupaj prodali za bajne denarce, tujcem.
Kot partijski kapitalizem sem označil slovenski primer političnega nastavljanja direktorjev. Izčrpavanje matičnega podjetja, ustvarjanja by-pass firm in dobivanja kreditov na lepe oči, da bi podjetja z lastnim denarnim tokom odplačevala kredit, ki ga je za nakup tega istega podjetja dobila prava oseba na pravem mestu s pravimi poznanstvi.
Če misliš, da moramo tisti, ki smo podjetja ustvarjali sami iz nič, po socialistično deliti svoje lastništvo, pa ne razumeš pojma zasebne lastnine.[/quote]
Saj v razvitem kapitalizmu tudi delničarji ne ustvarjajo sami korporacij iz nič. Profesionalci investicijskih skladov se igrajo s tujem denarjem in kupujejo vrednostne papirje na špekulantskem trgu.
Koliko pa ti ustvariš sam podjetje iz nič, je pa tudi vprašanje. Iz nič nikoli ni nič. Osnovni fizikalni zakon, ki ga podjetniki negirate, kot da ste čarovniki. Ponavadi se podjetja ustanavljajo s sodelavci. Nobeden ne zmore vsega sam. Firme so rezultat skupnega truda. Potem si pa ustanovitelj pripiše vse zasluge nase, ostali so mu pa strošek. Koliko neplačanih nadur so opravili za to, da je firma obstala, se ne spomni in ga ne zanima. Samo on se je žrtvoval in garal. Ravno taki ne razumete izvora zasebne lastnine, kot ne razumete niti socializma in ničesar, kar ni povezano z vašim napihnjenim egom.[/quote]
Kako ustvariti podjetje iz nič?
Delal sem za drugega, tudi neplačane nadure.
Plačan pa sem bil dobro, za tiste čase.
Mislil sem, da mi zaradi izrednih zaslug pripada delež lastništva podjetja, ki ga nisem ustanovil.
Ko sem to lastnikom povedal na glas, so se mi zahvalili za sodelovanje.
Sodelavci, ki so se do tedaj strinjali z mojo idejo, da na mladih svet stoji, so se v skrbi za svoje službe poskrili vsak v svoj kot, da so obdržali službe.
Je tudi res, da smo imeli diametralno nasproten pogled na prihodnost, glede razvoja panoge.
In je tudi res, da sem jaz imel to srečo, da sem pravilno ocenil kam piha veter.
Denarja za ustanovitev svojega podjetja sem imel dovolj, poguma pa tudi.
Problem je v tem, ker dejansko misliš, da so firme rezultat skupinskega truda. Ni res, premike delamo individualisti s svojim napihnjenim egom ali brez. Svoj prvi premik v karieri sem naredil, ko sem takratnega šefa prosil, če me odveže teamskega dela, ker je moje individualno delo trpelo od silnega kresanja idej in sestankovanja našega teama.
Socializma ni kaj razumeti, se ne obnese, prej ali slej vam zmanjka denarja drugih ljudi – to je ti povedala Margaret Thatcher.
Vprašanje je malo provokativno, saj obstajamo tudi podjetniki, ki delavce dobro plačujemo. Zakaj ? Zato, ker je zadovoljen delavec, dober delavec. Imam dejavnost pri kateri nimam možnosti prikazovanja nizkih prihodkov, poslujemo samo s firmami in preko računov. Torej je naš prihodek realen in od tega plačamo davke. Raje kot plačujem državi, ki nas že itak molze, raje dam delavcem dobro plačo in si s tem zmanjšam prihodke. Zadovoljni so oni in jaz. So pridni, lojalni in svojo plačo zaslužijo. Imamo dober odnos in to je zame kot človeka zelo pomembno.
Saj v razvitem kapitalizmu tudi delničarji ne ustvarjajo sami korporacij iz nič. Profesionalci investicijskih skladov se igrajo s tujem denarjem in kupujejo vrednostne papirje na špekulantskem trgu.
Koliko pa ti ustvariš sam podjetje iz nič, je pa tudi vprašanje. Iz nič nikoli ni nič. Osnovni fizikalni zakon, ki ga podjetniki negirate, kot da ste čarovniki. Ponavadi se podjetja ustanavljajo s sodelavci. Nobeden ne zmore vsega sam. Firme so rezultat skupnega truda. Potem si pa ustanovitelj pripiše vse zasluge nase, ostali so mu pa strošek. Koliko neplačanih nadur so opravili za to, da je firma obstala, se ne spomni in ga ne zanima. Samo on se je žrtvoval in garal. Ravno taki ne razumete izvora zasebne lastnine, kot ne razumete niti socializma in ničesar, kar ni povezano z vašim napihnjenim egom.[/quote]
Vidim, da ne razumeš kaj pomeni ustvariti podjetje iz nič. To pomeni, da smo npr. še v prejšnjem sistemu v firmi, kjer smo bili zaposleni, na veliko kradli material, opremo in orodje, da smo popoldne lahko fušali in si ustvarjali trg ter potreben kapital. Tako smo si ustvarili tudi poslovne vezi in tudi veze pri različnih lokalnih veljakih. Po osamosvojitvi smo lahko začeli delati legalno.
Tako je to. Ps fa ne bi kdo temu rekel kraja. Ne. Temu se reče akumulacija kapitala, ki je koristna tudi zato, ker smo pomagali uničevati prejšnji zločinski sistem. Za to bi morali biti celo odlikovani. Če smo kradli, smo to počeli pošteno. Ne pa tako, kot bi danes želeli naši zaposleni prilastiti si ves naš težko priharani dobiček.[/quote]
Hahahaha. Briljantno!
Saj v razvitem kapitalizmu tudi delničarji ne ustvarjajo sami korporacij iz nič. Profesionalci investicijskih skladov se igrajo s tujem denarjem in kupujejo vrednostne papirje na špekulantskem trgu.
Koliko pa ti ustvariš sam podjetje iz nič, je pa tudi vprašanje. Iz nič nikoli ni nič. Osnovni fizikalni zakon, ki ga podjetniki negirate, kot da ste čarovniki. Ponavadi se podjetja ustanavljajo s sodelavci. Nobeden ne zmore vsega sam. Firme so rezultat skupnega truda. Potem si pa ustanovitelj pripiše vse zasluge nase, ostali so mu pa strošek. Koliko neplačanih nadur so opravili za to, da je firma obstala, se ne spomni in ga ne zanima. Samo on se je žrtvoval in garal. Ravno taki ne razumete izvora zasebne lastnine, kot ne razumete niti socializma in ničesar, kar ni povezano z vašim napihnjenim egom.[/quote]
Kako ustvariti podjetje iz nič?
Delal sem za drugega, tudi neplačane nadure.
Plačan pa sem bil dobro, za tiste čase.
Mislil sem, da mi zaradi izrednih zaslug pripada delež lastništva podjetja, ki ga nisem ustanovil.
Ko sem to lastnikom povedal na glas, so se mi zahvalili za sodelovanje.
Sodelavci, ki so se do tedaj strinjali z mojo idejo, da na mladih svet stoji, so se v skrbi za svoje službe poskrili vsak v svoj kot, da so obdržali službe.
Je tudi res, da smo imeli diametralno nasproten pogled na prihodnost, glede razvoja panoge.
In je tudi res, da sem jaz imel to srečo, da sem pravilno ocenil kam piha veter.
Denarja za ustanovitev svojega podjetja sem imel dovolj, poguma pa tudi.
Problem je v tem, ker dejansko misliš, da so firme rezultat skupinskega truda. Ni res, premike delamo individualisti s svojim napihnjenim egom ali brez. Svoj prvi premik v karieri sem naredil, ko sem takratnega šefa prosil, če me odveže teamskega dela, ker je moje individualno delo trpelo od silnega kresanja idej in sestankovanja našega teama.
Socializma ni kaj razumeti, se ne obnese, prej ali slej vam zmanjka denarja drugih ljudi – to je ti povedala Margaret Thatcher.[/quote]
Katerih ljudi je pa zmanjkalo denarja socializmu? Kolikor vem, so v zadnji krizi kapitalizma pred nekaj leti tudi reševali sistem z denarjem, ki ga je bilo treba šele iz nič ustvarit, ampak vrniti ga bo morala pa raja realno. Kako bi Maggie to komentirala?
Kako ustvariti podjetje iz nič?
Delal sem za drugega, tudi neplačane nadure.
Plačan pa sem bil dobro, za tiste čase.
Mislil sem, da mi zaradi izrednih zaslug pripada delež lastništva podjetja, ki ga nisem ustanovil.
Ko sem to lastnikom povedal na glas, so se mi zahvalili za sodelovanje.
Sodelavci, ki so se do tedaj strinjali z mojo idejo, da na mladih svet stoji, so se v skrbi za svoje službe poskrili vsak v svoj kot, da so obdržali službe.
Je tudi res, da smo imeli diametralno nasproten pogled na prihodnost, glede razvoja panoge.
In je tudi res, da sem jaz imel to srečo, da sem pravilno ocenil kam piha veter.
Denarja za ustanovitev svojega podjetja sem imel dovolj, poguma pa tudi.
Problem je v tem, ker dejansko misliš, da so firme rezultat skupinskega truda. Ni res, premike delamo individualisti s svojim napihnjenim egom ali brez. Svoj prvi premik v karieri sem naredil, ko sem takratnega šefa prosil, če me odveže teamskega dela, ker je moje individualno delo trpelo od silnega kresanja idej in sestankovanja našega teama.
Socializma ni kaj razumeti, se ne obnese, prej ali slej vam zmanjka denarja drugih ljudi – to je ti povedala Margaret Thatcher.[/quote]
Katerih ljudi je pa zmanjkalo denarja socializmu? Kolikor vem, so v zadnji krizi kapitalizma pred nekaj leti tudi reševali sistem z denarjem, ki ga je bilo treba šele iz nič ustvarit, ampak vrniti ga bo morala pa raja realno. Kako bi Maggie to komentirala?[/quote]
Šibke provokacije.
Po kateri socialistični državi pa bi se bilo potrebno zgledovati? Kubi? Venezueli? Severni Koreji?
Napiši v odgovor EN uspešen eksperiment socializma, ki se ni končal s krvjo, ko je zmanjkalo denarja.
Katera raja bo vračala kateri denar? Ona na socialni podpori?
Ali dejansko misliš, da bojo države kdaj poplačale kak dolg?
Kdor misli, da si zasluži več kot minimalno plačo, naj si odpre d.o.o. ali s.p. (pa brez kakih subvencij, lepo prosim) in če bo pri tem uspešen, lahko ima plačo do neba.
Potem, ko jo bo znal izračunat, ga bo ta misel hitro zapustila.
Katerih ljudi je pa zmanjkalo denarja socializmu? Kolikor vem, so v zadnji krizi kapitalizma pred nekaj leti tudi reševali sistem z denarjem, ki ga je bilo treba šele iz nič ustvarit, ampak vrniti ga bo morala pa raja realno. Kako bi Maggie to komentirala?[/quote]
Šibke provokacije.
Po kateri socialistični državi pa bi se bilo potrebno zgledovati? Kubi? Venezueli? Severni Koreji?
Napiši v odgovor EN uspešen eksperiment socializma, ki se ni končal s krvjo, ko je zmanjkalo denarja.
Katera raja bo vračala kateri denar? Ona na socialni podpori?
Ali dejansko misliš, da bojo države kdaj poplačale kak dolg?
Kdor misli, da si zasluži več kot minimalno plačo, naj si odpre d.o.o. ali s.p. (pa brez kakih subvencij, lepo prosim) in če bo pri tem uspešen, lahko ima plačo do neba.
Potem, ko jo bo znal izračunat, ga bo ta misel hitro zapustila.[/quote]
Povej ti meni en kapitalistični eksperiment, ki se ni rodil v krvi in ga kri ne napaja. Od 200 kapitalističnih držav je kvečjemu 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} bogatih, pa še tam so bogate samo elite in višji srednji razredi. Ostalo pa sama beda.
Če ne bodo nikoli vrnili dolga, zakaj ga preprosto ne odpišejo?
Kdor misli, da mu država pobere preveč davkov, naj preseli firmo v davčno oazo, lahko pa tudi zapre firmo in gre nekam delat za minimalca. Ni treba nič jamrat.
Tega pač ne morejo povedati. Razmere na trgu se hitro spreminjajo, tako na stroškovni kot na prihodkovni ravni.[/quote]
Ja, ampak neko povprečje na letni ravni je pa vseeno stabilno. Vodje nikoli ne rečejo, da si bodo plače znižali zaradi negativnih finančnih tokov. Ko so pozitivni, si pa ne pozabijo nagrad izplačat.[/quote]
Tako je verjetno v bivših “delavskih” podjetjih, ki so si jih s pomočjo prilagojene zakonodaje prisvojili vplivni posamezniki s političnimi povezavami, a brez podjetniškega znanja in etike.
Privatni delodajalec pa se zaveda, koliko je vreden dober delavec, zato ga tudi primerno plača.
Težava je v tem, da tudi največji bleferji med delavci zase mislijo, da so dobri. Teh zadnjih se je tudi težko znebiti, zato mali delodajalci zaposlujejo zelo previdno. Je pa v Evropi po statistiki največ malih podjetjih z do 50 zaposlenih (bi morala najti brošuro, kjer je to objavljeno, pa ne vem, kam sem jo vtaknila). Ta podjetja običajno nimajo posebej zaposlenih “vodij” – če pa jih imajo, so le-ti nagrajeni v skladu s tem, koliko so doprinesli k uspehu podjetja. So pa tudi prvi na vrsti za odpust, če podjetje zaide v težave.
Če bi kdaj bila podjetnica, bi vedela, da ni nobenega “stabilnega povprečja na letni ravni”. Kot podjetnik moraš biti stalno na preži, spremljati novosti, se prilagajati, dopolnjevati ponudbo, spreminjati program (če imaš možnost). Pri tem pa ne moreš vedeti, kdaj se bo pojavil sposobnejši, agresivnejši od tebe. Nobenega “stabilnega povprečja” ni; to je lastnost državne uprave in planskega gospodarstva, ki pa nikjer na svetu ne daje dobrih rezultatov. Lahko ti kdaj uspe in podpišeš dobro pogodbo, katere trajanje je odvisno od dejavnosti, s katero se ukvarjaš. Ampak že ob naslednjem podpisu moraš upoštevati spremenjene pogoje na trgu. V podjetništvu je tako, da če se ustaviš, si že na poti v propad.