To se tudi jaz sprašujem. Zakaj sploh zaposliti “strošek dela”?? Tukaj se vidi vsa ogabna umazanija pohlepnih in požrešnih…[/quote]
Glede na to, da nimam nekih pozitivnih izkušen z ljudmi v življenju (začne se v sorodstvu, že tu imamo dva tipa ljudi), pa da vložiš svoj kapital, se mi zdi da dokler lahko odločaš ali boš koga zaposlil ali ne, se raje odločim za ne. Jaz npr. ne spadam med pohlepne in požrešne, delam zase, zato ker mi starši niso dali nič in zato ker tudi moji ožji družini, ko je bila v stiski, nikoli nihče ni pomagal, služb ni bilo, mogli smo se pa znajti po svoje. Za razliko od večine pač ni nihe od nas čakal, da mu služba pade z neba ampak je tvegal. Zakaj bi se zdaj nekod, ki se mu pa ne ljubi, prisesal na to. Pa tudi pri najemanju kadra je itak tako – da tisto kar jaz rabim, pa najamem, itak pošteno plačam. To so ljudje, ki so se v življenju trudili, vlagali vase, da so nekaj dosegli, pa si tudi ceno lahko postavijo. Ostalo pa ne vem zakaj bi mogli podpirat. Za kaka bolj enostavna dela se javi res veliko ljudi, se pravi nimajo nekega pogajalskega izhodišča, če smo že pri tem. Vsak se ima pa možnost pogajat sicer. In zahtevat več. In it drugam, če mu ni OK. Če bi imela res veliko podjetje, bi tudi takemu kadru dala večje plačilo – sem zato da denar mora krožit, ni pač dobrega gospodarstva brez ljudi. Amapk takega podjetja namenoma ne nameravam imet, dokler se lahko preživim z manjšim in to dobro. Pa tudi zelo malo je velikih podjetij še ostalo. Sicer pa mislim, da izobražen in iskamn kader je še vedno dobro plačan. Spet smo pri ponudbi in pri povpraševanju. Kdaj si boste eni sploh gor prišli, da podjetja niso dobrodelne organizacije in da če nekaj hočeš, moraš tudi nekaj dat od sebe, naredit nekaj iz sebe, ne pa se šlepat na drugih.[/quote]

Zelo dobro napisano. Preprost, pa kljub temu bogato. Zadrzek imam zgolj do zakljucka. Sam sem mnenja, da podjetja morajo biti predvsem dobrodelne ustanove. Po definiciji. V prvem planu se ljudje zdruzujemo zato, da bi skupaj nareddili nekaj na lazji nacin, z dopolnjevanjem. Iz tega izhaja, da iz produkta podjetija hranimo vse – tudi tiste, sicer manj sposobne, ker smo se kot druzba tako odlocili. In na drugi strani skrbijo podjetja zato, da se na trgu pojavi neka dobrina, po moznosti v zadostni kolicini. Vloga podjetja oz. organizacije je torej v prvem planu druzbena in sele nato ekonomska. In ne obratno. (Zagovarjanje obratnega je v bistvu zagovarjanje kolonialne miselnosti, v kateri npr. crnci v Afriki in ZDA morajo delati v nemogocih pogojih, ker je podjetje “too big to fail” – nima pa to zveze z dejstvi; gre za koncept druzbene ureditve, ki dopusce uzuvanje dobrin na skodo drugegaga)

Glede na to, da nimam nekih pozitivnih izkušen z ljudmi v življenju (začne se v sorodstvu, že tu imamo dva tipa ljudi), pa da vložiš svoj kapital, se mi zdi da dokler lahko odločaš ali boš koga zaposlil ali ne, se raje odločim za ne. Jaz npr. ne spadam med pohlepne in požrešne, delam zase, zato ker mi starši niso dali nič in zato ker tudi moji ožji družini, ko je bila v stiski, nikoli nihče ni pomagal, služb ni bilo, mogli smo se pa znajti po svoje. Za razliko od večine pač ni nihe od nas čakal, da mu služba pade z neba ampak je tvegal. Zakaj bi se zdaj nekod, ki se mu pa ne ljubi, prisesal na to. Pa tudi pri najemanju kadra je itak tako – da tisto kar jaz rabim, pa najamem, itak pošteno plačam. To so ljudje, ki so se v življenju trudili, vlagali vase, da so nekaj dosegli, pa si tudi ceno lahko postavijo. Ostalo pa ne vem zakaj bi mogli podpirat. Za kaka bolj enostavna dela se javi res veliko ljudi, se pravi nimajo nekega pogajalskega izhodišča, če smo že pri tem. Vsak se ima pa možnost pogajat sicer. In zahtevat več. In it drugam, če mu ni OK. Če bi imela res veliko podjetje, bi tudi takemu kadru dala večje plačilo – sem zato da denar mora krožit, ni pač dobrega gospodarstva brez ljudi. Amapk takega podjetja namenoma ne nameravam imet, dokler se lahko preživim z manjšim in to dobro. Pa tudi zelo malo je velikih podjetij še ostalo. Sicer pa mislim, da izobražen in iskamn kader je še vedno dobro plačan. Spet smo pri ponudbi in pri povpraševanju. Kdaj si boste eni sploh gor prišli, da podjetja niso dobrodelne organizacije in da če nekaj hočeš, moraš tudi nekaj dat od sebe, naredit nekaj iz sebe, ne pa se šlepat na drugih.[/quote]

Zelo dobro napisano. Preprost, pa kljub temu bogato. Zadrzek imam zgolj do zakljucka. Sam sem mnenja, da podjetja morajo biti predvsem dobrodelne ustanove. Po definiciji. V prvem planu se ljudje zdruzujemo zato, da bi skupaj nareddili nekaj na lazji nacin, z dopolnjevanjem. Iz tega izhaja, da iz produkta podjetija hranimo vse – tudi tiste, sicer manj sposobne, ker smo se kot druzba tako odlocili. In na drugi strani skrbijo podjetja zato, da se na trgu pojavi neka dobrina, po moznosti v zadostni kolicini. Vloga podjetja oz. organizacije je torej v prvem planu druzbena in sele nato ekonomska. In ne obratno. (Zagovarjanje obratnega je v bistvu zagovarjanje kolonialne miselnosti, v kateri npr. crnci v Afriki in ZDA morajo delati v nemogocih pogojih, ker je podjetje “too big to fail” – nima pa to zveze z dejstvi; gre za koncept druzbene ureditve, ki dopusce uzuvanje dobrin na skodo drugegaga)[/quote]
Ne vem če bi mešala dobrodelnost s podjetništvom. Kar se tiče višine plače – jaz sem to itak takoj za, da če bi imela možnost, bi dala večjo, ker sem že prej povedala, da denar mora krožit, že zaradi tega, da gospodarstvo dobro laufa (poskušam poenostavit, zato da bi tud tisti čist preprosti ljudje razumeli). Noben si pa noče sam sebi v skledo pljuvat. Kar daš, dobiš nazaj. Tudi do zaposlenih moraš bit fer. No pri meni, pa bivšem partnerju to res ni bil nikoli problem. Problem je to – da smo pustili, da se je celoten sistem dobesedno skoraj sesul in da nismo v položaju, ko bi lahko delali kar bi želeli. Se mi zdi, da ni nekaj veliko prostora za sočutje ostalo. Tudi ko se pogajaš pri poslih, ni sočutja. Poskusaš izborit najboljše pogoje zase. Na drugi strani imaš pa prav tako podjetje z zaposlenimi, ljudje z družinami itd… Gledal boš pa na svoje, itak. In v mejah, da je vse fer in pošteno.

Nisem pa za dobrodelnost zato, ker se mi zdi, da ne bi smel dat nekomu več kot si zasluži. Več kot naredi. Omejen si s tem, kar lahko daš, če pa si lahko privoščiš več, je pa po mojem mnenju nujno, da nagradiš tiste najboljše, pridne, sposobne. Tudi če je to čistilka kdaj. To bi bilo v idealnih pogojih… ki jih nimamo.

Kar se tiče dobrodelnosti, pa jaz tako izven tega svojega posla marsikomu kaj dam, pomagam… prostovolno. Brez da prek tega reklamiram podjetje. Pač za svojo dušo. Taka sem. Ampak me je izučilo in to na zelo grd način, da ni osnovnih pogojev, da pomagam še kakšnemu zdravemu odraslemu, nikoli več. Otroku (kupim knjige, plačam tečaj, inštrukcije itd.), živalim, starejšim ljudem in res bolnim. Ostalo, pa ni šans. In poznam podjetnike, ki dajo mesečno v dobrodelne namene tudi po dve povprečni plači. Kar tako. V bistvu ker vem komu, kaj in kako – pa vem da marsikdo ni hvaležen in da se okrog govori celo, da nekateri takšni niso čisto normalni. Zato pa jaz, dokler se človek ne potrudi nekaj naredit iz sebe, ne pomagam več.

Jebala te devalvacija. Že tako se težko kaj privarčuje. A človek res ne sme imet več kot za iz rok v usta.[/quote]

To si je treba predstavljati kot zerjavico, ki si jo ljudje podajajo med seboj. Ko clovek enkrat zakuri svoje ognjisce, si zeli cimprej zerjavico dati naprej – iz rok. Hraniti “doma” zerjavico je nesmisel, saj bo slej ko prej izzarela in postala neuporabna. Smisel ima le, da si jo podajamo (da ogenj ves cas gori, a ne nujno vedno na enem mestu).

To je funkcija denarja. Kakor hitro postane denar sredstvo varcevanja (akumulacije), se upocasnijo denarni tokovi, kar na dolgi rok pomeni “pomanjkanje” denarja (v obtoku) in gospodarsko/trgovinski “krc”.[/quote]
Se strinjam, ampak v časih, ko ne veš od kje boš dobil denar čez pol leta, kaj šele čez več let, je treba imet nekaj za hude čase. Drugače te čaka štrik, ali pa beračenje. In to tudi pove, da je sistem, ki ga imamo zanič. Dober sistem je tisti, kjer večina živi dobro. ne pa pet mandeljcev uživa, pol jih životari, ostali pa crkujejo. Kar se plače tiče, če ne bi bilo minimalne plače, bi bile plače še manjše. Fama o prostem trgu ne drži, ker ni nobene izbire. Ljudje so primorani delati napol zastonj.

Jebala te devalvacija. Že tako se težko kaj privarčuje. A človek res ne sme imet več kot za iz rok v usta.[/quote]

To si je treba predstavljati kot zerjavico, ki si jo ljudje podajajo med seboj. Ko clovek enkrat zakuri svoje ognjisce, si zeli cimprej zerjavico dati naprej – iz rok. Hraniti “doma” zerjavico je nesmisel, saj bo slej ko prej izzarela in postala neuporabna. Smisel ima le, da si jo podajamo (da ogenj ves cas gori, a ne nujno vedno na enem mestu).

To je funkcija denarja. Kakor hitro postane denar sredstvo varcevanja (akumulacije), se upocasnijo denarni tokovi, kar na dolgi rok pomeni “pomanjkanje” denarja (v obtoku) in gospodarsko/trgovinski “krc”.[/quote]
Se strinjam, ampak v časih, ko ne veš od kje boš dobil denar čez pol leta, kaj šele čez več let, je treba imet nekaj za hude čase. Drugače te čaka štrik, ali pa beračenje. In to tudi pove, da je sistem, ki ga imamo zanič. Dober sistem je tisti, kjer večina živi dobro. ne pa pet mandeljcev uživa, pol jih životari, ostali pa crkujejo. Kar se plače tiče, če ne bi bilo minimalne plače, bi bile plače še manjše. Fama o prostem trgu ne drži, ker ni nobene izbire. Ljudje so primorani delati napol zastonj.

To si je treba predstavljati kot zerjavico, ki si jo ljudje podajajo med seboj. Ko clovek enkrat zakuri svoje ognjisce, si zeli cimprej zerjavico dati naprej – iz rok. Hraniti “doma” zerjavico je nesmisel, saj bo slej ko prej izzarela in postala neuporabna. Smisel ima le, da si jo podajamo (da ogenj ves cas gori, a ne nujno vedno na enem mestu).

To je funkcija denarja. Kakor hitro postane denar sredstvo varcevanja (akumulacije), se upocasnijo denarni tokovi, kar na dolgi rok pomeni “pomanjkanje” denarja (v obtoku) in gospodarsko/trgovinski “krc”.[/quote]
Se strinjam, ampak v časih, ko ne veš od kje boš dobil denar čez pol leta, kaj šele čez več let, je treba imet nekaj za hude čase. Drugače te čaka štrik, ali pa beračenje. In to tudi pove, da je sistem, ki ga imamo zanič. Dober sistem je tisti, kjer večina živi dobro. ne pa pet mandeljcev uživa, pol jih životari, ostali pa crkujejo. Kar se plače tiče, če ne bi bilo minimalne plače, bi bile plače še manjše. Fama o prostem trgu ne drži, ker ni nobene izbire. Ljudje so primorani delati napol zastonj.[/quote]

Verjeti v prosti trg je bedarija. Delovanje v pogojih prostega trga je teorija, ki s prakso (zivljenjem) nima nobene zveze.

Glede kratkorocnih rezerv pa… Spet bom uporabil prispodobo. Kmet tocno ve, koliko semena mora prihraniti za pomlad in koliko lahko “mesecno” prazni kasco za normalno prezivetje. Recimo da nekje marca pride naokoli “dacarija” (devalvacija) in pobere “desetino”… To je vsa umetnost.

Zelo dobro napisano. Preprost, pa kljub temu bogato. Zadrzek imam zgolj do zakljucka. Sam sem mnenja, da podjetja morajo biti predvsem dobrodelne ustanove. Po definiciji. V prvem planu se ljudje zdruzujemo zato, da bi skupaj nareddili nekaj na lazji nacin, z dopolnjevanjem. Iz tega izhaja, da iz produkta podjetija hranimo vse – tudi tiste, sicer manj sposobne, ker smo se kot druzba tako odlocili. In na drugi strani skrbijo podjetja zato, da se na trgu pojavi neka dobrina, po moznosti v zadostni kolicini. Vloga podjetja oz. organizacije je torej v prvem planu druzbena in sele nato ekonomska. In ne obratno. (Zagovarjanje obratnega je v bistvu zagovarjanje kolonialne miselnosti, v kateri npr. crnci v Afriki in ZDA morajo delati v nemogocih pogojih, ker je podjetje “too big to fail” – nima pa to zveze z dejstvi; gre za koncept druzbene ureditve, ki dopusce uzuvanje dobrin na skodo drugegaga)[/quote]
Ne vem če bi mešala dobrodelnost s podjetništvom. Kar se tiče višine plače – jaz sem to itak takoj za, da če bi imela možnost, bi dala večjo, ker sem že prej povedala, da denar mora krožit, že zaradi tega, da gospodarstvo dobro laufa (poskušam poenostavit, zato da bi tud tisti čist preprosti ljudje razumeli). Noben si pa noče sam sebi v skledo pljuvat. Kar daš, dobiš nazaj. Tudi do zaposlenih moraš bit fer. No pri meni, pa bivšem partnerju to res ni bil nikoli problem. Problem je to – da smo pustili, da se je celoten sistem dobesedno skoraj sesul in da nismo v položaju, ko bi lahko delali kar bi želeli. Se mi zdi, da ni nekaj veliko prostora za sočutje ostalo. Tudi ko se pogajaš pri poslih, ni sočutja. Poskusaš izborit najboljše pogoje zase. Na drugi strani imaš pa prav tako podjetje z zaposlenimi, ljudje z družinami itd… Gledal boš pa na svoje, itak. In v mejah, da je vse fer in pošteno.

Nisem pa za dobrodelnost zato, ker se mi zdi, da ne bi smel dat nekomu več kot si zasluži. Več kot naredi. Omejen si s tem, kar lahko daš, če pa si lahko privoščiš več, je pa po mojem mnenju nujno, da nagradiš tiste najboljše, pridne, sposobne. Tudi če je to čistilka kdaj. To bi bilo v idealnih pogojih… ki jih nimamo.

Kar se tiče dobrodelnosti, pa jaz tako izven tega svojega posla marsikomu kaj dam, pomagam… prostovolno. Brez da prek tega reklamiram podjetje. Pač za svojo dušo. Taka sem. Ampak me je izučilo in to na zelo grd način, da ni osnovnih pogojev, da pomagam še kakšnemu zdravemu odraslemu, nikoli več. Otroku (kupim knjige, plačam tečaj, inštrukcije itd.), živalim, starejšim ljudem in res bolnim. Ostalo, pa ni šans. In poznam podjetnike, ki dajo mesečno v dobrodelne namene tudi po dve povprečni plači. Kar tako. V bistvu ker vem komu, kaj in kako – pa vem da marsikdo ni hvaležen in da se okrog govori celo, da nekateri takšni niso čisto normalni. Zato pa jaz, dokler se človek ne potrudi nekaj naredit iz sebe, ne pomagam več.[/quote]

V mislih sem imel t.i. druzbeno odgovorno podjetnistvo (vcasih tudi t.i. socialno podjetnistvo). Dobrodelnost razumem kot “delati dobro za vse vpletene”. Kot nasproten primer vzemimo Mercator: unicil je dobavitelje (slovensko prehrambeno industrijo) zato da je danes tudi sam bolnik, katerega zivljenje visi na nitki. Dobrodelnost torej deluje preventivno. Ce bi Mercator deloval druzbeno odgovorno, bi slovenska prehrambeno-predelovalna industrija se obstajala in Mercator bi imel na tej osnovi tudi kupce. Z unicenjem oskrbovalne verige pa je povzrocil tudi unicenje lastnega trga.

Se strinjam, ampak v časih, ko ne veš od kje boš dobil denar čez pol leta, kaj šele čez več let, je treba imet nekaj za hude čase. Drugače te čaka štrik, ali pa beračenje. In to tudi pove, da je sistem, ki ga imamo zanič. Dober sistem je tisti, kjer večina živi dobro. ne pa pet mandeljcev uživa, pol jih životari, ostali pa crkujejo. Kar se plače tiče, če ne bi bilo minimalne plače, bi bile plače še manjše. Fama o prostem trgu ne drži, ker ni nobene izbire. Ljudje so primorani delati napol zastonj.[/quote]

Verjeti v prosti trg je bedarija. Delovanje v pogojih prostega trga je teorija, ki s prakso (zivljenjem) nima nobene zveze.

Glede kratkorocnih rezerv pa… Spet bom uporabil prispodobo. Kmet tocno ve, koliko semena mora prihraniti za pomlad in koliko lahko “mesecno” prazni kasco za normalno prezivetje. Recimo da nekje marca pride naokoli “dacarija” (devalvacija) in pobere “desetino”… To je vsa umetnost.[/quote]

Pozabljaš (zakaj, po vseh svojih izkušnjah?) na nenapovedano sušo, točo, slabo letino… Kmet mora preživeti vse to.

Ne vem če bi mešala dobrodelnost s podjetništvom. Kar se tiče višine plače – jaz sem to itak takoj za, da če bi imela možnost, bi dala večjo, ker sem že prej povedala, da denar mora krožit, že zaradi tega, da gospodarstvo dobro laufa (poskušam poenostavit, zato da bi tud tisti čist preprosti ljudje razumeli). Noben si pa noče sam sebi v skledo pljuvat. Kar daš, dobiš nazaj. Tudi do zaposlenih moraš bit fer. No pri meni, pa bivšem partnerju to res ni bil nikoli problem. Problem je to – da smo pustili, da se je celoten sistem dobesedno skoraj sesul in da nismo v položaju, ko bi lahko delali kar bi želeli. Se mi zdi, da ni nekaj veliko prostora za sočutje ostalo. Tudi ko se pogajaš pri poslih, ni sočutja. Poskusaš izborit najboljše pogoje zase. Na drugi strani imaš pa prav tako podjetje z zaposlenimi, ljudje z družinami itd… Gledal boš pa na svoje, itak. In v mejah, da je vse fer in pošteno.

Nisem pa za dobrodelnost zato, ker se mi zdi, da ne bi smel dat nekomu več kot si zasluži. Več kot naredi. Omejen si s tem, kar lahko daš, če pa si lahko privoščiš več, je pa po mojem mnenju nujno, da nagradiš tiste najboljše, pridne, sposobne. Tudi če je to čistilka kdaj. To bi bilo v idealnih pogojih… ki jih nimamo.

Kar se tiče dobrodelnosti, pa jaz tako izven tega svojega posla marsikomu kaj dam, pomagam… prostovolno. Brez da prek tega reklamiram podjetje. Pač za svojo dušo. Taka sem. Ampak me je izučilo in to na zelo grd način, da ni osnovnih pogojev, da pomagam še kakšnemu zdravemu odraslemu, nikoli več. Otroku (kupim knjige, plačam tečaj, inštrukcije itd.), živalim, starejšim ljudem in res bolnim. Ostalo, pa ni šans. In poznam podjetnike, ki dajo mesečno v dobrodelne namene tudi po dve povprečni plači. Kar tako. V bistvu ker vem komu, kaj in kako – pa vem da marsikdo ni hvaležen in da se okrog govori celo, da nekateri takšni niso čisto normalni. Zato pa jaz, dokler se človek ne potrudi nekaj naredit iz sebe, ne pomagam več.[/quote]

V mislih sem imel t.i. druzbeno odgovorno podjetnistvo (vcasih tudi t.i. socialno podjetnistvo). Dobrodelnost razumem kot “delati dobro za vse vpletene”. Kot nasproten primer vzemimo Mercator: unicil je dobavitelje (slovensko prehrambeno industrijo) zato da je danes tudi sam bolnik, katerega zivljenje visi na nitki. Dobrodelnost torej deluje preventivno. Ce bi Mercator deloval druzbeno odgovorno, bi slovenska prehrambeno-predelovalna industrija se obstajala in Mercator bi imel na tej osnovi tudi kupce. Z unicenjem oskrbovalne verige pa je povzrocil tudi unicenje lastnega trga.[/quote]
Ok, poskusiva drugače- od česa boš živel, ko boš obnemogel?

V mislih sem imel t.i. druzbeno odgovorno podjetnistvo (vcasih tudi t.i. socialno podjetnistvo). Dobrodelnost razumem kot “delati dobro za vse vpletene”. Kot nasproten primer vzemimo Mercator: unicil je dobavitelje (slovensko prehrambeno industrijo) zato da je danes tudi sam bolnik, katerega zivljenje visi na nitki. Dobrodelnost torej deluje preventivno. Ce bi Mercator deloval druzbeno odgovorno, bi slovenska prehrambeno-predelovalna industrija se obstajala in Mercator bi imel na tej osnovi tudi kupce. Z unicenjem oskrbovalne verige pa je povzrocil tudi unicenje lastnega trga.[/quote]
Ok, poskusiva drugače- od česa boš živel, ko boš obnemogel?[/quote]

Saj zato pa dajemo “desetino”. Dajatve so namenjene tocno temu (dolgorocna vzajemnost), da se ublazi “dolgorocna nihanja” in pokrije strosek “podpornih storitev”. To je srz organizacije/povezovanja. Kmetu se sicer ne bi izplacalo placevati “desetine” (dajatev cesarju). Dolgorocne rezerve v denarju pa so neumnost, saj je denar prvenstveno sredstvo menjave, v nobenem primeru pa ne dobrina sam po sebi (ne mores ga ne jesti, ne z njim ogrevati, niti ne bo igral harmonike na veselici, itd.). Ce odtegnem sredstvo menjave (akumuliram denar), onemogocam menjavo.

Ok, poskusiva drugače- od česa boš živel, ko boš obnemogel?[/quote]

Saj zato pa dajemo “desetino”. Dajatve so namenjene tocno temu (dolgorocna vzajemnost), da se ublazi “dolgorocna nihanja” in pokrije strosek “podpornih storitev”. To je srz organizacije/povezovanja. Kmetu se sicer ne bi izplacalo placevati “desetine” (dajatev cesarju). Dolgorocne rezerve v denarju pa so neumnost, saj je denar prvenstveno sredstvo menjave, v nobenem primeru pa ne dobrina sam po sebi (ne mores ga ne jesti, ne z njim ogrevati, niti ne bo igral harmonike na veselici, itd.). Ce odtegnem sredstvo menjave (akumuliram denar), onemogocam menjavo.[/quote]
Aha, kmetu se je desetina v bistvu splačala? A tako je bilo torej? :-)))))))))

Ok, poskusiva drugače- od česa boš živel, ko boš obnemogel?[/quote]

Saj zato pa dajemo “desetino”. Dajatve so namenjene tocno temu (dolgorocna vzajemnost), da se ublazi “dolgorocna nihanja” in pokrije strosek “podpornih storitev”. To je srz organizacije/povezovanja. Kmetu se sicer ne bi izplacalo placevati “desetine” (dajatev cesarju). Dolgorocne rezerve v denarju pa so neumnost, saj je denar prvenstveno sredstvo menjave, v nobenem primeru pa ne dobrina sam po sebi (ne mores ga ne jesti, ne z njim ogrevati, niti ne bo igral harmonike na veselici, itd.). Ce odtegnem sredstvo menjave (akumuliram denar), onemogocam menjavo.[/quote]
Sprašujem, zato, ker ne vem od česa bom živel, ko ne bom mogel več migat. V desetino ne verjamem več. Penzija bo približno 350 Evrov, kolikšna bo takrat vrednost denarja bog ve. Vlagaš lahko sem ali tja, ni garancije ni, da boš kaj dobil nazaj. Samo v zdravje in izobrazbo investirat, tudi ni dovolj. Tako, da tale debata je sicer luštna, pa vseeno…

Saj zato pa dajemo “desetino”. Dajatve so namenjene tocno temu (dolgorocna vzajemnost), da se ublazi “dolgorocna nihanja” in pokrije strosek “podpornih storitev”. To je srz organizacije/povezovanja. Kmetu se sicer ne bi izplacalo placevati “desetine” (dajatev cesarju). Dolgorocne rezerve v denarju pa so neumnost, saj je denar prvenstveno sredstvo menjave, v nobenem primeru pa ne dobrina sam po sebi (ne mores ga ne jesti, ne z njim ogrevati, niti ne bo igral harmonike na veselici, itd.). Ce odtegnem sredstvo menjave (akumuliram denar), onemogocam menjavo.[/quote]
Sprašujem, zato, ker ne vem od česa bom živel, ko ne bom mogel več migat. V desetino ne verjamem več. Penzija bo približno 350 Evrov, kolikšna bo takrat vrednost denarja bog ve. Vlagaš lahko sem ali tja, ni garancije ni, da boš kaj dobil nazaj. Samo v zdravje in izobrazbo investirat, tudi ni dovolj. Tako, da tale debata je sicer luštna, pa vseeno…[/quote]

Ja, je lustna. Koncno. 😉

—

Saj ravno v tem je poanta. Dajatve niso neposredna insvesticija, temvec “dobrodelnost”. Porabi se sproti (oz. nekaj tudi za nakup dolgorocnih manjkajocih rezerv na skupinski ravni). Sele ko denar krozi, je vzajemnost vzdrzna, saj mora sedanja generacija “vzgojiti dostojne naslednike”, ki bodo zmogli vzdrzevati/nadaljevati to vzajemnost (tu se je zadnjih 25 let zataknilo; ni si elita prilascala presezka iz ustvarjenega, temvec presezek iz rezerv – in ta problem je treba resiti, kar gre pa samo s pospesevanjem obrata kapitala in ne z zategovanjem pasu, kot narobe vsi ponavljajo mantro, ki vodi v smrt).

Ok, poskusiva drugače- od česa boš živel, ko boš obnemogel?[/quote]

Saj zato pa dajemo “desetino”. Dajatve so namenjene tocno temu (dolgorocna vzajemnost), da se ublazi “dolgorocna nihanja” in pokrije strosek “podpornih storitev”. To je srz organizacije/povezovanja. Kmetu se sicer ne bi izplacalo placevati “desetine” (dajatev cesarju). Dolgorocne rezerve v denarju pa so neumnost, saj je denar prvenstveno sredstvo menjave, v nobenem primeru pa ne dobrina sam po sebi (ne mores ga ne jesti, ne z njim ogrevati, niti ne bo igral harmonike na veselici, itd.). Ce odtegnem sredstvo menjave (akumuliram denar), onemogocam menjavo.[/quote]

Kje pa piše, da se desetina ‘izplača’?

Pa še zmeraj ne vemo, od kje bo kmet (oz. odvisno zaposleni) pokrival nenapovedane izpade pridelka, če so denarne ali kakšne druge rezerve res neumnost.

Joj Desi, si prepričan, da si ti ena oseba? Kaj drugega kot denarna rezerva ti bo pomagalo prebroditi stisko v primeru napačnih poslovnih odločitev in padca na eksistenčni minimum?

Saj zato pa dajemo “desetino”. Dajatve so namenjene tocno temu (dolgorocna vzajemnost), da se ublazi “dolgorocna nihanja” in pokrije strosek “podpornih storitev”. To je srz organizacije/povezovanja. Kmetu se sicer ne bi izplacalo placevati “desetine” (dajatev cesarju). Dolgorocne rezerve v denarju pa so neumnost, saj je denar prvenstveno sredstvo menjave, v nobenem primeru pa ne dobrina sam po sebi (ne mores ga ne jesti, ne z njim ogrevati, niti ne bo igral harmonike na veselici, itd.). Ce odtegnem sredstvo menjave (akumuliram denar), onemogocam menjavo.[/quote]

Kje pa piše, da se desetina ‘izplača’?

Pa še zmeraj ne vemo, od kje bo kmet (oz. odvisno zaposleni) pokrival nenapovedane izpade pridelka, če so denarne ali kakšne druge rezerve res neumnost.

Joj Desi, si prepričan, da si ti ena oseba? Kaj drugega kot denarna rezerva ti bo pomagalo prebroditi stisko v primeru napačnih poslovnih odločitev in padca na eksistenčni minimum?[/quote]

Blagovna rezerva. Denar je zgolj in samo sredstvo menjave (blagovnih presezkov mod zainteresiranimi strankami).

Saj zato pa dajemo “desetino”. Dajatve so namenjene tocno temu (dolgorocna vzajemnost), da se ublazi “dolgorocna nihanja” in pokrije strosek “podpornih storitev”. To je srz organizacije/povezovanja. Kmetu se sicer ne bi izplacalo placevati “desetine” (dajatev cesarju). Dolgorocne rezerve v denarju pa so neumnost, saj je denar prvenstveno sredstvo menjave, v nobenem primeru pa ne dobrina sam po sebi (ne mores ga ne jesti, ne z njim ogrevati, niti ne bo igral harmonike na veselici, itd.). Ce odtegnem sredstvo menjave (akumuliram denar), onemogocam menjavo.[/quote]

Kje pa piše, da se desetina ‘izplača’?

Pa še zmeraj ne vemo, od kje bo kmet (oz. odvisno zaposleni) pokrival nenapovedane izpade pridelka, če so denarne ali kakšne druge rezerve res neumnost.

Joj Desi, si prepričan, da si ti ena oseba? Kaj drugega kot denarna rezerva ti bo pomagalo prebroditi stisko v primeru napačnih poslovnih odločitev in padca na eksistenčni minimum?[/quote]

Blagovna rezerva. Denar je zgolj in samo sredstvo menjave (blagovnih presezkov mod zainteresiranimi strankami).

P.S.: Imas raje dve hisi, tri stanovanja, manjsi kmetijski obrat in naftno vrtino ali 2,6 mio evrov?

Kje pa piše, da se desetina ‘izplača’?

Pa še zmeraj ne vemo, od kje bo kmet (oz. odvisno zaposleni) pokrival nenapovedane izpade pridelka, če so denarne ali kakšne druge rezerve res neumnost.

Joj Desi, si prepričan, da si ti ena oseba? Kaj drugega kot denarna rezerva ti bo pomagalo prebroditi stisko v primeru napačnih poslovnih odločitev in padca na eksistenčni minimum?[/quote]

Blagovna rezerva. Denar je zgolj in samo sredstvo menjave (blagovnih presezkov mod zainteresiranimi strankami).[/quote]
Ja 9×19 in podobno, samo kaj ko gre enim v nos.

Blagovna rezerva. Denar je zgolj in samo sredstvo menjave (blagovnih presezkov mod zainteresiranimi strankami).[/quote]
Ja 9×19 in podobno, samo kaj ko gre enim v nos.[/quote]

Osebno mi je bolj pri srcu 7,92 x 57, ampak o okusih ne bomo zdaj razpravljali. 😉

Predrag okus imaš za moj okus:-))

Machinengewehr 42!

Saj poznas moje poreklo. Sem len clovek. Kar naredim, naredim enkrat. Ne maram ponavljat. Lenoba, kaj ces. :-))

Smo pa ze krepko zasli s teme. Vprasanje je o minimalni placi. Kot sem rekel, je meni ljubsa kategorija minimalna urna urna postavka. Poigrajmo se torej malo s statistiko, ki trenutno velja v Sloveniji.

Prag revscine je postavljen na 7.111 evrov netto razpolozljivega dohodka za enoclansko gospodinjstvo. Za idealno gospodinjstvo velja povprecje 4,3 clana. Preracunano po veljavnih statisticnih metodah To pomeni:
– 1. odrasel utez: 1
– 2. odrasel utez: 0,5
– 2,3 otroka utez: 2,3 x 0,3

SKUPAJ: 2,19 x 7.111 = 15.573 evrov na leto oz. 1.298 evrov na mesec

Upostevaje Salinsovo Ekonomiko kamene dobe in ostala podobna dela, je odrasel clovek v prazgodovini opravljal – po razlicnih avtorjih razlicno – med 18 in 21 ur na teden efektivnega dela na teden, da je prezivela druzina.

Iz tega izide, da morata dva odrasla v 4,3 clanski druzini zasluziti zgornji znesek v najvec 42 urah. To pa pomeni, da je ta trenutek v Sloveniji najnizja mozna se sprejemljiva netto urna postavka 7,10 evra, sicer clovek “umira na obroke”.

Preracunano na 40 urni delovnik je torej po trenutno veljavnih statistikah statisticnega urada v Sloveniji pricakovana minimalna placa okoli 1.900 evrov bruto.

Podjetnik (direktor, predsednik uprave, lastnik, you name it), ki na dolgi rok ni v stanju zagotoviti taksnega dohodka svojim zaposlenim, bi moral nemudoma odstopiti, saj ni sposoben opravljati svoje funkcije. Sankcija bi morala biti enaka, kakor za druge povzrocitve skode iz malomarnosti.

Smo pa ze krepko zasli s teme. Vprasanje je o minimalni placi. Kot sem rekel, je meni ljubsa kategorija minimalna urna urna postavka. Poigrajmo se torej malo s statistiko, ki trenutno velja v Sloveniji.

Prag revscine je postavljen na 7.111 evrov netto razpolozljivega dohodka za enoclansko gospodinjstvo. Za idealno gospodinjstvo velja povprecje 4,3 clana. Preracunano po veljavnih statisticnih metodah To pomeni:
– 1. odrasel utez: 1
– 2. odrasel utez: 0,5
– 2,3 otroka utez: 2,3 x 0,3

SKUPAJ: 2,19 x 7.111 = 15.573 evrov na leto oz. 1.298 evrov na mesec

Upostevaje Salinsovo Ekonomiko kamene dobe in ostala podobna dela, je odrasel clovek v prazgodovini opravljal – po razlicnih avtorjih razlicno – med 18 in 21 ur na teden efektivnega dela na teden, da je prezivela druzina.

Iz tega izide, da morata dva odrasla v 4,3 clanski druzini zasluziti zgornji znesek v najvec 42 urah. To pa pomeni, da je ta trenutek v Sloveniji najnizja mozna se sprejemljiva netto urna postavka 7,10 evra, sicer clovek “umira na obroke”.

Preracunano na 40 urni delovnik je torej po trenutno veljavnih statistikah statisticnega urada v Sloveniji pricakovana minimalna placa okoli 1.900 evrov bruto.

Podjetnik (direktor, predsednik uprave, lastnik, you name it), ki na dolgi rok ni v stanju zagotoviti taksnega dohodka svojim zaposlenim, bi moral nemudoma odstopiti, saj ni sposoben opravljati svoje funkcije. Sankcija bi morala biti enaka, kakor za druge povzrocitve skode iz malomarnosti.