Najprej boš imel službo, potem boš pokazal plačilne liste, da ti povejo, če ti bodo sploh oddali, potem boš redno vse plačeval in zna se ti zgoditi, da dobiš stanovanje s skupnim wc jem in kopalnico. Videno pri sorodnici na Dunaju. To je za ugoden najem. Za soliden najem boš moral imeti pa dobro službo, pa še kaj zraven.
Mimogrede, najem po Sloveniji je tudi ugodnejši kot v Ljubljani. Si pomislil na to?
[/quote]

Sem Ljubljančan, plače vam ne dam.

Sem Ljubljančan, plače vam ne dam.
[/quote]

Ne spomnim se, da bi te prosila za plačo. Samo povem ti, da zunaj najem sploh ni tako ugoden, kot se ti zdi. Če govorimo o stanovanjih in ne o luknjah.

Samo v tujini je treba kaj znati. Praviloma nemščino in to precej dobro.
V tujini fikusov, ki celo dopoldne sedijo na stolu v pisarni (slovenska državna uprava, ministrstva) in surfajo po spletu, NE POZNAJO…

Boste šli ja. S prstom po zemljevidu.

Jaz govorim iz svojih izkušenj. Ko sem kot študent iskal sobo ali da bi šel v neko stanovanje za socimra, sem videl res svašta po Ljubljani. Oddajalo se je… ma boljše da ne pišem kaj vse in pod kakšnimi pogoji. Celo soba v zameno za spolne usluge. Ženski. Večinoma pa je bil to en povprečni folk, ki je mislil,da v Ljubljano pridejo študirat samo otroci bogatašev s primorske ali Celja in podobnih koncev Slovenije. Njihov namen ni bil lupit študente, temveč njihove starše, ki imajo očitno preveč denarja. Jaz res nisem dobil občutka, da so to neki sila premožni ljudje. Eni so oddajali sobo, ker so potrebovali denar za študij otrok v tujini, evo ti so se mi zdeli še nekako najbolj. Potem pa, ko med vikendom ni bilo študentov, je njihov sin uporabljal sobo in v njej vadil inštrument. Ah, ja.
Tudi stanovanje v katerem sem stanoval po koncu študija, ni bilo niti približno vredno 300.000. Bilo je v hiši, ki cela ni bila toliko vredna, v njej je stanoval ta moj “landlord” s svojim ostarelim očetom, mislim, da je bila hiša uradno od očeta, da je on lahko vlekel socialko. Se strinjam, da to realno gledano niso reveži, ker imajo pač to nepremičnino. Ampak žal si enega plesnivega stanovanja ne moreš namazat na kruh, če si lačen, prodaš pa tudi samo enkrat. Saj smo tudi mi, ki smo prišli v Ljubljano z drugih koncev, prej nekje živeli in še vedno imamo tam svoje nepremičnine. Jaz osebno sem imel prej hišo na slovenski obali in vikend na hrvaški obali kot stanovanje v Ljubljani. Moja osebna odločitev je bila, da 10 let plačujem najemnino in da ostalih nepremičnin ne prodam. Nisem študiral za to, da bom klošaril po Ljubljani, zato se ni treba do vsakega podnajemnika obnašat tako kot da nima za burek. Pa tudi zdaj ko imam stanovanje v Ljubljani, se zaradi tega ne počutim kaj bolj bogat. Mogoče bi se, če bi ga imel v New Yorku. Do tam še pridem. 🙂
[/quote]

Tudi stanovanje v katerem sem stanoval po koncu študija, ni bilo niti približno vredno 300.000.

Ti pa dejansko nimaš pojma o ničemer.

Če je nekdo recimo v centru Ljubljane kupil po Jazbinšku 80 kvadratov za 12 ali 14.000 mark, a naj potem oddaja teh 80 kvadratov za 350 evrov? Ker je zelo poceni kupil?

Ne, 80 kvadratov, če je spedenano, se oddaja vsaj za 800, če ne za 1200 evrov. In interesenti so.
Ker nimajo vsi 600€ dogodkov, eni imajo 1600€, drugi pa 2600€ mesečno.

Zakaj si taki raje ne kupijo svoje stanovanje?
Mogoče misilijo ob prvi priliki svoje znanje vnovčiti v tujini za 2,5 x večjo plačo in si ne mislijo tu nakopat kredit z obrokom 900 evrov, potem pa na brzino prodajat in to z veliko izgubo, ker se jim bo zelo verjetno mudilo.

Vidiš, taki (sposobni) dajo 800 ali 1200 za 80 kvadratov.

In zakaj 80 kvadratov? Ker tisti z 2000 evri plače MORAJO delati vtis. Tako to pač je, pa če nam je prav, ali pa ne…

Ceno postavlja trg – ne najemnik in ne najemodajalec. Gre za klasičen graf “povpraševanje-ponudba”. Prejšnji teden sem rekla, da sem oddala oglas za stanovanje. Iskala sem 350 eur. En par mi je ponudil 400, da se zavaruje in izloči ostale ponudnike, ki bi plačali 350. Dobrodošli v kapitalizmu.

para ki je ponujal za garsonjero, pa sploh ne v centru Lj., 600€ + stroške.

Duševni bolnik bi bil tisti, ki bi garsonjero oddal za 350 ali 400€.
Ker kdo ve, kaj bo s Slovenijo čez 15, 20 let.

Govorijo o nujnem varčevanju za pokojnino. Če dvigneš najemnino garsonjere za 200 evrov in ta denar nekje imaš, magari v nogavici, imaš čez 20 let 25.000 evrov, ki ti bodo pri bednih penzijah, ki se obetajo, še kako prišli prav.