Imaš tudi stare starše, ki hodijo na govorilne ure namesto svojih otrok. Kar nekaj let sem bila prepričana, da ima eden od otrok pač malo starejšo mamo, ker je bila na vseh roditeljskih sestankih in govorilnih urah. No, v 5. ali 6. razredu izvem, da je babica. Edinca. Oba starša živa in zdrava.
Poslovno menda zelo uspešen par, s kupom otrok, najmlajša dva je varuška prevzela, ko sta še spala, in odšla, ko sta otroka že spala. Imela sta izrazito njen (štajerski) naglas, celo na videz sta ji bila podobna. Seveda je šla tudi na dopust z njimi. Na tak način se seveda da imeti 5, 6 otrok in furati uspešno firmo.
Soseda gre na morje in svoji mami v slovo skozi spuščeno šipo zavpije še: aja, pa še ena žehta je za obesit!
Prababica (torej ne mama, temveč babica mlade mamice) je hodila likat in pospravljat enkrat na teden.
Babi in dedi sta vsak dan čez teden čuvala 3 vnuke, jih razvozila šola, dejavnosti, šla iskat … in potem so se jima še za vikend najavili vseh pet, da juhuju, pridejo na kosilo. No, dediju je enkrat prekipelo in jih je v nedeljo na vratih odslovil. Da ne moreta več.
Krut primer: babi je nekaj zvilo in je želela na urgenco – očitno je bilo res hudo. Kliče hčer, naj pride ona ali mož takoj domov, ker mora k zdravniku. Odgovor: nihče ne more.
Pozneje se je pokazalo, da je imela res hudo bolezen in v nekaj letih jo je potem tudi spravila pod rušo. Te njene hčere videti ne morem, zame je kriva, ker bogve koliko časa je ženska že čutila, da je nekaj narobe, pa nikoli ni mogla k zdravniku.
Še en krut primer: babi po operaciji, bi morala čim bolj počivat in mirovat. Hči vseeno pripelje vnuka čuvat, saj ga lahko dedi. Ja kdo bo pa za babi skrbel? Ja dedi.

Zgoraj je nekdo napisal, da bi odnosi razpadli, če stari starši ne bi bili tako servilni. Se moram kar strinjat. In tako je že nekaj desetletij, ti razvajeni odrasli otroci so danes tudi že nekaj stari. Kakšna bo šele ta generacija, ki zdaj odrašča in se pripravlja na materinstvo. Ali pa se bo krog mogoče zdaj pretrgal, ker bodo sodobni dedki in babice itak preveč razvajeni in se bodo še vedno hodili crkljat k svojim 90 let starim staršem?

samo ta najstarejša hči je bila stara 5 (pet) let, ko ji je bilo naloženo varstvo in skrb za otroke, ostali otroci so šli pri 6 (šestih) letih za pastirje in pestrne, odrasli so večino časa garali na kmetijah in drugod in jim je bilo eno figo mar za otroke.
Normalno je, da si ljudje pomagajo med seboj. Absurdno pa je meni vseeno, ko stari ljudje delajo od jutra do večera in s svojimi bornimi penzijami omogočajo “uresničevanje” svojih odraslih otrok. Na koncu pa jamrajo, da bi morala država – beri drugi, tuji ljudje, poskrbeti za njih, ko od te muke omagajo. 50, 60 letni otroci pa so čisto fertik, ko bi sami morali kaj prispevati nazaj.

samo ta najstarejša hči je bila stara 5 (pet) let, ko ji je bilo naloženo varstvo in skrb za otroke, ostali otroci so šli pri 6 (šestih) letih za pastirje in pestrne, odrasli so večino časa garali na kmetijah in drugod in jim je bilo eno figo mar za otroke.
Normalno je, da si ljudje pomagajo med seboj. Absurdno pa je meni vseeno, ko stari ljudje delajo od jutra do večera in s svojimi bornimi penzijami omogočajo “uresničevanje” svojih odraslih otrok. Na koncu pa jamrajo, da bi morala država – beri drugi, tuji ljudje, poskrbeti za njih, ko od te muke omagajo. 50, 60 letni otroci pa so čisto fertik, ko bi sami morali kaj prispevati nazaj.
[/quote]

Ja. ampak tisto življenje treh generacij skupaj je bilo vzajemno, a ne? Enako, kot so vsi poskrbeli za otroke, so tudi vsi poskrbeli za onemogle.
Jaz samo pravim, da je način življenja postal tak, da se matramo vsak po svoje – mladi tako, stari pa drugače.

Takih nesposobnežev je malo morje. Generira se jih od malih nog dalje… Potem pa sledijo nadgradnje v kasnejših fazah oz. kasnejsih obdobjih življenja sončkov. In tako neke absurdne zadeve s časom postanejo povsem običajne.

Jaz bom tu rekla, da ima avtorica v marsičem prav. Sama ne koristim tega, razen če je res nujno, poprosim, če lahko popazijo.
Za morje sem pakirala skupaj z otroci (oni svoje stvari – igrače, kar niso vzeli, niso imeli), pripravljali so stvari, nosili na “kup”, kjer potem začnemo skladati v avto… skratka naj delajo in naj vejo, da ne pade nič iz neba. In enako je z vsem ostalim.
Gledam pa že v svoji družini… z otrokom ni sposoben biti niti en popoldan sam. Vedno pošlje k babici in dedku, naj se onadva ukvarjata z otrokom, naj ga nahranita, ker doma itak noče jesti… skratka upam si reči, da več kot 1 uro ni sposoben preživeti s svojim otrokom(!) brez da bi se mu odpeljal film in da odvihra. Nikoli se ne vpraša ali imata babica in dedek takrat čas, ali se počutita dobro, da bi popazila navihanega predšolskega otroka… nič. In ja, ko je prišlo do nesreče, je bila prva stvar – kdo bo pa sedaj čuval otroka. Mislim…

Ponavadi se ne strinjam v vsem s teboj AMPAK….imamo doma psa, ki uboga partnerja, pa ga on tudi kdaj po gobčku, ko naredi kaj narobe. Sama ga hranim, nosim vodo itd. nikoli ga ne kaznujem, ampak mene ne posluša nikoli.

Tako je tudi z otroci.
Mene srce boli, da bi malo po rokicah, ker odpira omarice. Partner to naredi brez problema. Se pravi, da bo on na koncu imel boljši red z njo kot pa sama. Ker mamico bo itak okoli prenašala (no, sej ga tudi atka).

In mamica je začela delat in me je skrbelo kako bo, pa sem nazadnje ugotovila, da se čisto vredu razume z njo in da ji nič ne manjka.

Je v 1 mesecu kar ni mamice in je on celo dopoldne z njo ratala ena jaka naveza.
[/quote]

Otrok se ne tepe, pa tudi živali ne – zakaj bi psa moral udariti po gobčku? To pomeni, da ga ne znate obvladati drugače. Z udarcem kažete svojo šibkost, nesposobnost drugačne komunikacije. Hčerka je najbrž še majhna, a kaj bo pa partner naredil takrat, ko ga enkrat ne bo ubogala? Jo bo udaril še bolj? Vidiš, tu se zaplete: tepež tako ni samo neprimeren, ampak tudi neučinkovit pri vzgoji. Tako kot so neučinkovite grožnje, ker z njimi ne prideš nikamor.

In to za odpiranje omaric – boh pomagi, kaj šele bo – raje jo naučite, kako se odpre omaro tako, da se ne uščipneš, in v omare, ki jih že doseže, dajte kaj takega, kar ni problem, če izvleče ven. Itak se bo kmalu naveličala, to je samo faza, včasih traja celo samo nekaj mesecev. Tisti odločen NE pa je treba uporabiti res premišljeno – recimo za nezaščiteno vtičnico, skodelico vročega čaja ali kaj podobno nevarnega. Sicer pa deluje tudi preusmerjanje pozornosti, pa ne bo nobenega krega, kljubovanja in podobno.

Kolikor jaz poznam, pa ne rečem, da je povsod tako, gre za to, da ima babica od tega to, da ima vse pod kontrolo pri tamladih, na tak ali drugačen način.

Kolikor jaz poznam, pa ne rečem, da je povsod tako, gre za to, da ima babica od tega to, da ima vse pod kontrolo pri tamladih, na tak ali drugačen način.

Vsem je skupno, da te ženske in njihovi možje nočejo naučiti svojih otrok odgovornosti in skrbi zase.

Ponavadi tak način ustreza vsem vpletenim in ne vem zakaj se mešaš v njihove odnose. Če jim ne ustreza so pa sami krivi, da ne uredijo tako, kot je prav njim.

Otrok se ne tepe, pa tudi živali ne – zakaj bi psa moral udariti po gobčku? To pomeni, da ga ne znate obvladati drugače. Z udarcem kažete svojo šibkost, nesposobnost drugačne komunikacije. Hčerka je najbrž še majhna, a kaj bo pa partner naredil takrat, ko ga enkrat ne bo ubogala? Jo bo udaril še bolj? Vidiš, tu se zaplete: tepež tako ni samo neprimeren, ampak tudi neučinkovit pri vzgoji. Tako kot so neučinkovite grožnje, ker z njimi ne prideš nikamor.

In to za odpiranje omaric – boh pomagi, kaj šele bo – raje jo naučite, kako se odpre omaro tako, da se ne uščipneš, in v omare, ki jih že doseže, dajte kaj takega, kar ni problem, če izvleče ven. Itak se bo kmalu naveličala, to je samo faza, včasih traja celo samo nekaj mesecev. Tisti odločen NE pa je treba uporabiti res premišljeno – recimo za nezaščiteno vtičnico, skodelico vročega čaja ali kaj podobno nevarnega. Sicer pa deluje tudi preusmerjanje pozornosti, pa ne bo nobenega krega, kljubovanja in podobno.
[/quote]

evo, spet ena ki je požrla vso pamet sveta in bi reševala s pogovorom lumparijo otroka, ki ne zna govoriti.
Ena vzgojna ni pretepanje!

evo, spet ena ki je požrla vso pamet sveta in bi reševala s pogovorom lumparijo otroka, ki ne zna govoriti.
Ena vzgojna ni pretepanje!
[/quote]

A ti znaš preprečiti otroku odpiranje omaric samo z eno vgojno?
A drugače se pa ne da?
Otrok je goba, ki vsrkava informacije – in tole je tudi učenje reševanja problemov na hitrico, brez napora z nasiljem.

A ti znaš preprečiti otroku odpiranje omaric samo z eno vgojno?
A drugače se pa ne da?
Otrok je goba, ki vsrkava informacije – in tole je tudi učenje reševanja problemov na hitrico, brez napora z nasiljem.
[/quote]

Sej ko bo revca sama stara in ne bo mogla več govorit, pa bo žejna in je otroc ne bodo razumel kaj jim momlja, bo dobila eno okol kepe, da bo tih in ne bo več težila, pa bo mir, za vse, na njen način.

Ce se imajo pri tem vsi fino, potem ne vem kaj te moti. To je nekaj najlepsega v druzini. Vse ostalo je nepotrebna racionalizacija.

Pa da ne bi imela kaj delat sama s seboj, če ji vzameš kuharijo in vnuke.

Ne me narobe razumet, seveda niso vse 60+ ženske take. Ampak ene pa pač so, in to so običajno tiste, ki hodijo s tamladimi na morje, so varuške cele vikende,… Saj malo pojamrajo iz folklore, ampak več kot očitno jim to paše.

Sta že bila tik pred tem, pa je bila kriva tajnica v službi in možev karakter, s katerim mama ni kompatibilna :-))….. Kolegica resnično ne prepozna svoje odvisnosti in razmerja, ki ga ima s svojo mamo. Tudi krog kolegic se oži, saj gre mama tudi na kavo in čvek z njo, če pa je že ni poleg, pa tako ali tako vse izve in za vse ve.
Pogojno normalno pri 15ih letih, čudno pri 25ih, da pa se to dogaja pri 40ih pa…nimam prave besede.
[/quote]

Tudi jaz poznam en tak primer, kar pa je še bolj čudno, gre za moževo mamo. Ampak, jim že tako paše.

le s takim vtikanjem v mlado družino ima babica občutek, da je potrebna in koristna … drugače pa je uboga zapuščena reva, ki nima nima svojega življenja 🙁

zakaj si ne najde družbe vrstnic in gre malo naokoli, mogoče skuha za vnuke in samostojne otroke 1 x na mesec

Ponavadi se ne strinjam v vsem s teboj AMPAK….imamo doma psa, ki uboga partnerja, pa ga on tudi kdaj po gobčku, ko naredi kaj narobe. Sama ga hranim, nosim vodo itd. nikoli ga ne kaznujem, ampak mene ne posluša nikoli.

Tako je tudi z otroci.
Mene srce boli, da bi malo po rokicah, ker odpira omarice. Partner to naredi brez problema. Se pravi, da bo on na koncu imel boljši red z njo kot pa sama. Ker mamico bo itak okoli prenašala (no, sej ga tudi atka).

In mamica je začela delat in me je skrbelo kako bo, pa sem nazadnje ugotovila, da se čisto vredu razume z njo in da ji nič ne manjka.

Je v 1 mesecu kar ni mamice in je on celo dopoldne z njo ratala ena jaka naveza.
[/quote]

Keč je v duhovni energiji. Tudi udariti je treba znati in natancno vedeti zakaj in cemu. To danes zna res malo malo kdo. Tisti pa ki to znamo, nam po vecini treba ni, ker so otroci izredno dovzetni za duhovne energije.

Sem srecal sosedo s soncki na hodniku, so se v trenutku vsi umirili tmauck me je objel za nogo, pricesko sem pobozal, mamicinega ljubimcka pa sem umiril s strogim a neobsojajocim pogledom.
Z njihovo “glavo druzine” sva samo se na doberdan…

Vzgajamo ali zavajamo vsi, ce je clovek kolikor toliko v druzbi se tega ne da losat.

Zelo zelo zslostno pa je, da sm moral se ne leto nazaj na pumpi, vojakinji postavit meje. Je stala mirno k vkopana, v trenutku je nastala smrtna tisina…

Keč je v duhovni energiji. Tudi udariti je treba znati in natancno vedeti zakaj in cemu. To danes zna res malo malo kdo. Tisti pa ki to znamo, nam po vecini treba ni, ker so otroci izredno dovzetni za duhovne energije.

Sem srecal sosedo s soncki na hodniku, so se v trenutku vsi umirili tmauck me je objel za nogo, pricesko sem pobozal, mamicinega ljubimcka pa sem umiril s strogim a neobsojajocim pogledom.
Z njihovo “glavo druzine” sva samo se na doberdan…

Vzgajamo ali zavajamo vsi, ce je clovek kolikor toliko v druzbi se tega ne da losat.

Zelo zelo zslostno pa je, da sm moral se ne leto nazaj na pumpi, vojakinji postavit meje. Je stala mirno k vkopana, v trenutku je nastala smrtna tisina…
[/quote]

Tako vzgojo smo imeli mi. Dovolj je bilo, da te je le oče grdo pogledal. Smo sedeli/stali mirno kolikor časa si hotel. Sicer si jih dobil in to ne “eno po riti” ampak konkretno. Pa največkrat ni bilo treba, smo se bali že “grdega pogleda”.
Ker sem mnenja, da taka vzgoja ni za nikamor in ker se v tisti jezi ne bi kontrolirala, grem raje predihat in potem delam red. Rezultat je, da red “drži” 5 min. Potem pa ponovi vajo.

Tako vzgojo smo imeli mi. Dovolj je bilo, da te je le oče grdo pogledal. Smo sedeli/stali mirno kolikor časa si hotel. Sicer si jih dobil in to ne “eno po riti” ampak konkretno. Pa največkrat ni bilo treba, smo se bali že “grdega pogleda”.
Ker sem mnenja, da taka vzgoja ni za nikamor in ker se v tisti jezi ne bi kontrolirala, grem raje predihat in potem delam red. Rezultat je, da red “drži” 5 min. Potem pa ponovi vajo.
[/quote]

Se mi zdi, da sem kar nekaj let starejša od tebe, pa me oče v življenju enkrat ni udaril. Mislim da ljudje posplošujete, da je bilo včasih normalno, da se je otroke teplo. Moja mama tudi nikdar ni bila tepena.

Kje pa sem posploševala? Saj nisem napisala, da se je včasih teplo. Pri nas doma je bila taka vzgoja. Mi (jaz in moji sorojenci) smo imeli tako vzgojo.
In če greš nekaj let starejše – ti za svoje starše povem, da so imeli precej bolj na free vzgojo kot sama. In če grem do letnika babice – je delala že s 5imi leti, starše je videla na redko, vzgajali so jih pa vsi po malem, večinoma pa sami.

Zakaj moški ne kuhajo, čuvajo otrok, hodijo s 5letniki v trgovine? Zakaj so moški tako servilni, brez hrbtenice, zakaj otrok ne naučijo odgovornosti in skrbi zase?

Mene ne moti, ce stari starsi pomagajo otrokom, to je bilo vedno tako. Problem nastane, ko otroci ze izkoriscajo njihovo pomoc in jih ni zraven, ko so oni na vrsti, da bi jim (starim starsem) pomagali. Obicajno je to kar enosmerna cesta.

Mi imamo ene prijatelje – tega ideala ne bomo pri nas nikoli dosegli, pa če se na glavo postavimo. Dva otroka, zdaj sta šolska, ampak od majčkenega tako pridna, da te je kar strah 🙂
Po mojem je to rezultat izredno umirjenega, ljubečega in zrelega odnosa, ki ga imata starša, ki se NIKOLI ne kregata. Pač loterija, ampak onadva res pašeta skupaj. . Pri njih se vse mirno zmenijo – zdajle bo ena risanka po tv, potem pa ugasnemo. Tole je za jesti, boš, ne boš? Tole igračko daj zdaj še XXX da se še on malo igra. Nobenega cviljenja NIKOLI, niti ko sta bila majhna, nobenega “neeeeeeee to ne maaaram”, nobenega izsiljevanja, joka, teženja. Po VSAKI igri najprej pospravita, šele potem gresta delat kaj drugega – ej, vsi ostali samo gledamo in se čudimo, pri tem sta pa vesela, živahna in odprta otroka.
Tudi vpitja staršev ni, kaj šele “ene vzgojne”.
Mi se jih trudimo oponašat, ampak ne rata vedno :)))

Priženila sem se na kmetijo, na kateri živiva midva z družino v mansardi. Mož je prevzemnik kmetije. Dedek in babica in prababica doli in pa doma je še mlajši sin.
Prej sva se bolj ali manj obiskovala.
Preselila sem se, ko sem bila tik pred porodom.
Zadnji mesec dva pred porodom sva še malala stanovanje in polagala pološčice.
Nekega dne se je prislikala tašča v mansardo z vedrom in cunjami češ da bo ona meni to spucala. Sem ji rekla hvala lepa sem že sama, neko malnekost bom še jutri končala, lahko pa spijeva kavo/čaj.
Ko sem izjavila, da bomo si sami kuhali in prali da naj neha hodit nama pospravljat je prababica od silne sile zbolela in obležala za 2 tedna, češ da je ibržna.
Otroci so z mano gori, ko sem jaz doma oz z mano zunaj. Vmes sicer gredo za kake pol ure uro malo dol pa še to ne vsak dan. Večino se vidimo zunaj na vrtu/dvorišču.
Prababica me osira po vasi, da ne pustim otrok k njim in da ščuvam otroke proti dedku in babici in njej.
Ko so bili otroci stari 2 leti smo jih dali v vrtec vse brez pardona.
Prababica je spet zbolela in obležala za dva tedna – kakšna sramota – babica in prababica sta doma mi pa deco k ljudskih pošiljamo, da so tam lačni pa tepejo jih vsaki dan.
Na dopust hodimo sami.
Pakiramo samo, skupaj z otroci ali pa ko gredo otroci spat.
Ko so bili otroci še majhni sem dostikrat pakirala od 23-02
Gremo pa parkrat letno na kak družinski izlet ali pa kak dan se kopat skupaj z vsemi.
Pa med vikendom imamo ob sobotah in nedeljah skupno kosilo.
Ob sobotah skuhava z možem v mansardi.
Ob nedeljah tast in tašča – tole večkrat preskočimo, ker radi ob nedeljah kam gremo. Tak al tak smo čez teden bolj malo skupaj.