Nesamostojni in nesposobni odrasli otroci
Meni to ni nič sporno. Jaz sem rojema 1960,takrst se je k nam preselila mamina mama, ki je skrbela zame in za gospodinjstvo. Ko sem jaz imela otroka, sta mi ga v času, ko sem bila v službi cuvala otroka moja mami ali pa tašča. Tudi na morje smo včasih povabili moje starše, mi si pač med seboj pomagamo, in če je nam prav, nas mnenja drugih ne zanima, vsak ima pravico živeti tako kot mu paše. Tu pa vas vse vedno nekaj moti, hecno.
Poanta takih zgodb je delo , natančneje so-delovanje. Danes pa delo ni več vrednota, to ustava trdi že na začetku, v svojem 2. členu. Zato za lenobo zboleva čedalje več posameznikov in rodbin.
Da je temu tako ni naključje, ravno obratno, gre za izredno dobro premišljen sistem vodenja množic z ciljem, da se voditelji množic okoristijo na račun delovnih ljudi.
Princip kraje je starodaven; “deli in vladaj, kjer se prepirata dva tretji dobiček ima,…”
Nekoč se je posameznike in cele rodbine pobijalo s kuglami in metanjem v jame, danes se jih s socialnimi in pravnimi produkti.
Ni zgodovina zastonj zapisala; “lenoba, vseh grdob grdoba”.
[/quote]
Glede lenobe drži.
Kar se pa tiče avtoričinega zapisa o sodelovanju in njenem prispevku pa zelo dvomim, da je njen posebno velik. Zakaj? Zato, ker tisti, ki res delajo nimajo časa viseti na monu. Ljudje, ki delajo nimajo želje se s tem hvaliti niti jim to ni pomembno. Ponavadi je v takih družinah tako, da gaga eden ali dva, ostali se pa šlepajo in na veliko govorijo koliko prispevajo, pa v resnici zelo malo. Bolj sebe hvalijo in v ospredje postavljajo večji je moj dvom o njihovi storilnosti. Poznam kar nekaj cvetk, ki imajo vrtove, njive, pečejo, kuhajo ni da ni. Ampak, če si dovolj pozoren vidiš, da je v vsem tem delu zadaj nekdo, ki pa res pridno dela. In je tiho.
Že to, da so zaradi njene kariere šli prej v penzijo pove dosti o tem kako samopašna je gospa. In pol bo okoli razlaga kako je sama vzgojila otroke in bila doma pridna… Malo morgen! Prasica pokvarjena!
Glede lenobe drži.
Kar se pa tiče avtoričinega zapisa o sodelovanju in njenem prispevku pa zelo dvomim, da je njen posebno velik. Zakaj? Zato, ker tisti, ki res delajo nimajo časa viseti na monu. Ljudje, ki delajo nimajo želje se s tem hvaliti niti jim to ni pomembno. Ponavadi je v takih družinah tako, da gaga eden ali dva, ostali se pa šlepajo in na veliko govorijo koliko prispevajo, pa v resnici zelo malo. Bolj sebe hvalijo in v ospredje postavljajo večji je moj dvom o njihovi storilnosti. Poznam kar nekaj cvetk, ki imajo vrtove, njive, pečejo, kuhajo ni da ni. Ampak, če si dovolj pozoren vidiš, da je v vsem tem delu zadaj nekdo, ki pa res pridno dela. In je tiho.
Že to, da so zaradi njene kariere šli prej v penzijo pove dosti o tem kako samopašna je gospa. In pol bo okoli razlaga kako je sama vzgojila otroke in bila doma pridna… Malo morgen! ****** pokvarjena!
[/quote]
Ker sem se v preteklosti zelo veliko družil z mnogimi ljudmi, sem videl in doživel marsikaj. Tudi rodbinske zgodbe kot jo je zapisala dotična. In ja, v navidezno zdravih rodbinah se zelo hitro ugotovijo bolne soodvisnosti, pomembno pa je, da se redki znajo še, in predvsem upajo, pogovarjati o resnici znotraj rodbine. Za take je še upanje, kajti, življenje nikoli ni samo 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zdravo.
Tudi posameznik vedno skrbi (preventivno) za svoje zdravje, če je pameten…
Zapis dotične mi je interesanten zato, ker opisuje najbolj naravne odnose, sam pa sem izpostavil kdo, kako in zakaj jih ruši.
Srečko, a ti veš, sa so bli bitli, rolingsi,……… politična provokacija?
[/quote]
Kot najino pisanje…
Replika: kjer starša soDELUJETA, ni potrebno praktično nobenih besed, ker je otrokom najbolj naravno, da se učijo z vzgledom.
Ps: lno je; lažje druge tepsti iz foušije kako se NAučiti SOdelovanja.(ženska gospodar-piši kući propalo!)
[/quote]
Imam dve hcerki narazen 1 leto. Ja saj je bilo tezko ampak funkcioniramo na nacin kot ga opisuje Replika. S spostovanjem in umirjenostjo se da vse lepo zmenit. Saj so bili izpadi pri dve treh ampak v primerjavi z znanci mala malica.
In si potem, ko sta bili punci 10 in 9 narocimo se bratca. Na 10 let izkusenj bi tega morali shendlat mimogrede. Pozabi. Mali je star 2 leti in toliko zivcev kot mi je ta pozrl v 2 letih mi punce skupaj nista v 12.
Karakter, geni, okolje, vzgoja, vzgled.
Imam dve hcerki narazen 1 leto. Ja saj je bilo tezko ampak funkcioniramo na nacin kot ga opisuje Replika. S spostovanjem in umirjenostjo se da vse lepo zmenit. Saj so bili izpadi pri dve treh ampak v primerjavi z znanci mala malica.
In si potem, ko sta bili punci 10 in 9 narocimo se bratca. Na 10 let izkusenj bi tega morali shendlat mimogrede. Pozabi. Mali je star 2 leti in toliko zivcev kot mi je ta pozrl v 2 letih mi punce skupaj nista v 12.
Karakter, geni, okolje, vzgoja, vzgled.
[/quote]
“Karakter, geni, okolje, vzgoja, vzgled.”
Predvsem pa odgovor na zakaj? (ste si ga naročili) 😉
Jaz npr poznam kar nekaj ljudi, ki so se razplodili izključno iz razloga, da jim v lajfu ne bo treba delati. Njihovi potomci so jim orožje za molzenje kogarkoli kadarkoli.
O zdravju takih potomcev ni kaj dosti za razpravljati…
Kaj ti hočem povedati: da smo ljudje predvsem duše, ki če hočemo biti zdrave, moramo od začetka dobivati, potem pa si znati sami pridelovati zdravo duhovno hrano. Kjer pa je pri posamezniku ali rodbini ali družbi vrednota zalost, razočaranje, skrb, jeza in pohlep, pomeni, da je/so duša/e bolne…
(in zato v resnici marsikateri otrok zganja kar ga…)
Tole sem videla koliko toliko funkcionirat samo ce se gre za domaco hci in prizenjenega zeta. Pa se tam se dostikrat zet zapije, skurva ali pa v najboljsem primeru cel dan zabusi na sihtu in motorju/sportu/delavnici/traktorski kosilnici/na ribiciji.
[/quote]
Stara sem 30. Imam 4 in 2 letnika. Mama ima se 13 let do penzije, oce tudi. Oce je sofer in doma skoraj nic. Mama trgovka in dela petek in svetek dopoldan popoldan. Doma imata se nepokretno babico.
Tasca in tast sta res v penziji. Tasca bo letos 80, tast 85.
Na koga se po vasem naj obrnem za ciscenje, kuhanje, varstvo otrok ipd?
“Karakter, geni, okolje, vzgoja, vzgled.”
Predvsem pa odgovor na zakaj? (ste si ga naročili) 😉
Jaz npr poznam kar nekaj ljudi, ki so se razplodili izključno iz razloga, da jim v lajfu ne bo treba delati. Njihovi potomci so jim orožje za molzenje kogarkoli kadarkoli.
O zdravju takih potomcev ni kaj dosti za razpravljati…
Kaj ti hočem povedati: da smo ljudje predvsem duše, ki če hočemo biti zdrave, moramo od začetka dobivati, potem pa si znati sami pridelovati zdravo duhovno hrano. Kjer pa je pri posamezniku ali rodbini ali družbi vrednota zalost, razočaranje, skrb, jeza in pohlep, pomeni, da je/so duša/e bolne…
(in zato v resnici marsikateri otrok zganja kar ga…)
[/quote]
Ne razumem te. Oba z mozem sva polno zaposlena od dneva, ko sva koncala fakulteto
Kljub trem otrokom smo v 7 razredu pri otroskih in pri placilu vrtca.
Za vse tri sva se odlocila nacrtno. Noben se ni sam najavil zaradi neodgovornega seksa ce na to apeliras.
Ne razumem te. Oba z mozem sva polno zaposlena od dneva, ko sva koncala fakulteto
Kljub trem otrokom smo v 7 razredu pri otroskih in pri placilu vrtca.
Za vse tri sva se odlocila nacrtno. Noben se ni sam najavil zaradi neodgovornega seksa ce na to apeliras.
[/quote]
Spomnim se blodenj moje 95 letne prababice: ” Ti si najmlajsa. Ti bos ostala doma pa me oskrbovala. Vidis da morata ata pa mama pa brat in njegova zena v sluzbo. Pol bos pa bratove dece merkala. Kaj ti bo sola? Kaj ti bo fant? Ti bos pri meni ostala.”
Ne razumem te. Oba z mozem sva polno zaposlena od dneva, ko sva koncala fakulteto
Kljub trem otrokom smo v 7 razredu pri otroskih in pri placilu vrtca.
Za vse tri sva se odlocila nacrtno. Noben se ni sam najavil zaradi neodgovornega seksa ce na to apeliras.
[/quote]
Ne, ne apeliram na to. Niti nima smisla tukaj iskati vzroka zakaj taka vajina načrtna odločitev.
Največ kar lahko za zdravje tmaučka naredite je, da sta si vidva še vedno v prvi vrsti soljubeča partnerja, pa da ga sestri ne bosta razvajali. Potem tudi zunanji dejavniki na njega ne bojo imeli toliko vpliva.
Posploševanje ni ok. Vsekakor pa so se časi in s tem pričakovanja in zahteve novih generacij spremenile. Starši so vzgajali otroke v obilju, sami pa so bili vzgojeni za soodvisnost in pomanjkanje. Od tu verjetno ta gap, ki ga opazimo kot “nesamostojne odrasle”.
Mene bolj begajo čustveno nedorasľi ljudje, ki so sicer samovzdržni, a nesposobni zdrave soodvisnosti, kjer ohranjaš svojo individualnost, a si čustveno navezan in znaš prepoznat in izražat svoja čustva in potrebe.
“Karakter, geni, okolje, vzgoja, vzgled.”
Predvsem pa odgovor na zakaj? (ste si ga naročili) 😉
Jaz npr poznam kar nekaj ljudi, ki so se razplodili izključno iz razloga, da jim v lajfu ne bo treba delati. Njihovi potomci so jim orožje za molzenje kogarkoli kadarkoli.
O zdravju takih potomcev ni kaj dosti za razpravljati…
Kaj ti hočem povedati: da smo ljudje predvsem duše, ki če hočemo biti zdrave, moramo od začetka dobivati, potem pa si znati sami pridelovati zdravo duhovno hrano. Kjer pa je pri posamezniku ali rodbini ali družbi vrednota zalost, razočaranje, skrb, jeza in pohlep, pomeni, da je/so duša/e bolne…
(in zato v resnici marsikateri otrok zganja kar ga…)
[/quote]
Res iskreno si opisal svojo družino. Znani ste po tem, da ste vedno pobirali vso socialo kar se je dalo in iskali luknje, da bi jo dobili še več. In vse zato, ker si za tak scenarij bil tudi ti, ne samo tvoja žena. In danes ni nič drugače, niti ne more biti. In vso krivdo si zvalil na njo. Zakaj že? Saj si jo ti naučil kako se to dela. In tvoji otroci tudi to že znajo. In krog socialcev je sklenjen. Seveda tudi bolnih odnosov. Kajti vse kar napišeš in vsako moraliziranje je le projekcija tvojega življenja in tvoje družine – tvojih izkušenj. Seveda si že vse zamudil pri svojih otrocih, po toči zvoniti je pač prepozno. Ko je bil čas, da bi kaj ukrepal pa si raje stisnil rit in se odpeljal svobodi na proti. Ampak kakšna je ta svoboda, če te uklepa kot ječa iz katere pa nikoli ne boš ušel, saj te bo slaba vest lastne neodgovornosti vedno spominjala na to kakšna reva si pravzaprav bil. Tudi ”zdravljenje” na tujih otrocih ni bilo uspešno, niti ne more biti. Lahko pa bi bilo, če bi res spremenil svoje temelje. Pa kljub trditvi tega nisi nikoli naredil. Pohlep, hohštaplerstvo, egoizem in izigravanje in še kaj so še vedno v tebi zelo prisotni. In otroci to vidijo, prav tako njihove mame.
Žal malo družin medgeneracijsko sodeluje.
Meni je mama umrla, ko sem imela 16 let.
Sedaj jih imam 45. Oče živi v sosednji hiši in ima 85 let.
Zanj skrbim, ampak se mi meša. Imam 5 otrok. Najstarejša ima 25 let. Končala je šolo, trenutno je v tujini. Zaposlena. Če bo v naslednjih 10-ih letih imela otroka, ne bom imela prav veliko časa za varstvo. Šele čez 20 let grem v penzijo.
Najmlajša otroka imata pod 10 let.
Torej so poleg službenih obveznosti, ob delu sem tudi doštudirala, tudi skrb za družino, vožnja na treninge.
Letos smo bili na morju samo 4 dni, ker nisem drugače mogla uskladiti skrbi za očeta.
