V trgovino grem običajno v nekih casual oblačilih. In priznam, da me moti, ker me prodajalke zaradi tega obravnavajo drugorazredno.

Ravno sveža izkušnja, pridem v trgovino z oblačili, pogledam, potem pa povprašam za nek artikel, za katerega je na spletu pisalo, da je na zalogi. Ne tega pa nimamo. Sem si sama vzela časa in ga seveda našla. Trgovinica je pa take velikosti, da dve prodajalki nimata kaj delati. Razen opravljati.

Za menoj pride neka upedenana gospa, njej malo da ji ne pogrnejo rdeče preproge. Me je že imelo, da bi stvari odložila in odšla. Saj lepo, da so prijazni do nje, ampak delati take razlike na podlagi tega kako je nekdo upedenan??

To je cisto normalno. Temu se rece psihologija prodaje.  Tudi jaz drugace gledam nekoga v cliotu, kot nekoga v mercedesu.  Tako pac je.

Zato se jaz vedno uredim , ko hodim naokoli.  V trenirki sem izkljucno samo doma ali v telovadmici.  Poskusi tudi ti tako, sprememba bo ocitna.

Klasika tak odnos, ki je po svoje prav smešen. Veliko tistih, ki so res bogati, ne čuti potrebe po razkazovanje in se oblačijo precej zadržano in nevpadljivo. Medtem pa kakšne frajlice, ki so do konca v minusu, še zapufane, živijo iz rok v usta, dajejo velik poudarek svoji fasadi. S tem zdravijo svoje komplekse in uživajo v lažni veličini, na katero padajo enake tepke, kot so one same. Izurjeno oko, ki pa je redko, hitro prepozna, kam kdo v resnici spada.

Moj mož dela v podpori neki trgovini, kjer gre za večje zneske, niso oblačila itd. Ni pomembno, kaj. V glavnem, z nekaj prodajalci imajo točno take izkušnje in pridejo na firmo pritožbe, marsikaj se seveda izve tudi po drugih kanalih. Navodila prodajalcem so seveda drugačna in 90 procentov jih ne gleda na zunanjost (ne prodajajo pa ravno mehanizacije, da bi hodili ljudje v kombinezonih tja). Prav tako nanje ne sme vplivati vrednost artikla, ki zanima kupca, ali skupni znesek.

Zakaj si nekateri ne dajo dopovedati, da obleka nič ne pove o premoženju človeka in njegovih nakupovalnih navadah, in da če nekdo danes kupi za 50 evrov, bo prihodnji teden v trgovini morda pustil tisočaka – ne vem. Imajo slabe šefe, denar jim sam kar leti v blagajno in ne rabijo biti prijazni …. Težko rečem. Pri mojem možu to strogo preganjajo in se mora tak prodajalec zagovarjat. Je pa to nenehen boj, zato sklepam, da je tudi v drugih trgovinah tako. Imamo pač take predsodke.

Jaz sicer nosim draga oblačila, tudi trenirke, kavbojke moje so z redno ceno od 150 evrov dalje, ampak so take firme, ki jih pri nas ne poznajo, in je isti tretma. Včasih moj outfit presega prodajalkino mesečno plačo, pa se obnaša, kot se je do tebe. Meni je vseeno, moti me, če se tako obnašajo kje, kjer res rabim strokoven nasvet (ko recimo kupujem belo tehniko – ampak strokoven nasvet danes dobit od prodajalca, je tudi umetnost).

Ce si urejena,  ne pomeni, da si zafnana,  kot kaksna cefurka: umetne trepke, nohte, zlate cevlje…

Jaka psihologija prodaje, res. Bo potrebno malo več znanja v presojanju potencialnih kupcev pokazati.

Bogi Steve Jobs, verjetno mu še nogavic v HM ne bi prodali. Mal si poglej njegove outfite.

Z avti, telefoni in oblekami se večinoma mečejo ven tisti, ki si tega ne morejo normalno privoščit. Obroki, leasing….

res je tako kot praviš.

ne vezano na tvoje. jaz se prav zanalašč oblečem tako da vedno znova vidim in spoznam da so ljudje eni navadni debli in glupsoni. pa mam za oblečt. ampak vseeno se našemim. tako vidim kako se maska sama sname. mislim res… halo… pa nebi rekel da je kakšna zelena mlada oseba ki ne ve da reeees ne šteje kaj maš na sebi ampak šteje kaj maš v sebi.. samo to so “odrasli” haloooo
ma sam da maš firmirano lahko lažeš si nadut spletkariš goljufaš varaš itd.
narobe svet…

obleči se tako pa boš videl kako se te tretira… kako se skida maska…

eh preveč bom spet napisu pa se mi boste u vejice utaknl

ps: in res je tako kot piše nekdo gor za avtočke telefone in autfite… 95% tega folka ki to dela nima denarja…

pa kao na fb slikce… jaaajaaa

vidiš mene sav poderan naberem si tam eksotiko od borovnic do semen jagod kar hočeš. vidiš njega kao armani (sa pijace) pa šteje drobiž če bo dost še za navaden energi zraven kruha (in to belega) (ne zdravkota)
phhh
ja kua pa je a nočeš borovnic? nočeš dobr jest? zakaj si ne privoščiš zase malo zdravega..

Tocno tako. Obnasajo se obupno, sploh v ljubljani! Kot da inajo one place  najmnanj tri jurje, pa inajo reve se manj kkt jaz. Odnos pa ogaben. Nalispane, napudrane afne, plus nadut odnos do strank. Nvm kje jih najdejo. Se v HM v lj so dame nadute afne.. res, zakaj jih zaposlujejo??? Prva stvar  je prijaznist in odnos do atrank. Tudi jaz prosim ta pomoc v CA v kranju.. vceraj in mi prodajalja naduto navrze da te in te firme njnajo vec jlac! Razen tistih roza, ki sem jih drzala v rokah innso bile  znizane.. in mi nabija privoscljivo da ne bom dobila take cene hlac nikjer vec.. tolk me je razkurila da sem pregledala vse police in znetala dol se in se hlac… in ‘ cudezno’ nasla se 4 druge barve hlac ,ista znamka napisana!!! In se ceneje! Potem sem ji jih sla naglas pokazat.. da so se druge trgovkw slisale kako nesposobna je. Sam pc, ne bo se ji nic zgodilo, se kar je kvakala da odslej naprej ne bo vec te firme hlac ker se jw bo ali kva ze.. preimenovala! Kura!!!

uiiiiiiiiii

res niste najbolj brihtni.

spomnem se ko sem prvič šel na moro. nisem vedel kaj me čaka, niti kako je tam, niti kakšni hodijo… in pač uletim u kroksicah kratke hlače, neka majca nič “moderno” ali po zadnji modi… prav spomnim se 🙂 1 pdf je glansič kupo reptilka liza je bila gor… (nisem vedel da je to čisto mala masa kljub znesku)… ok nima veze… a mi verjamete da mi ni niti ponudla da se usedem. ni rekla usedte se… nič nič nič. stoje sem opravil nakup.
vedno mam scene tam na morotu stari moj.
zatoo si pa naročim iz tujine. (mile upam da bereš to) malo off topic
bral sem enkrat en članek da te razvite države u ekonomsko negotovih časih in krizah prepovejo izvoz. zakaj? ker ji koristi da je v njihovi državi ane.
a ja u jednu sloveniju donosim eeeee moj mile. če boš pametn bom doLe posLao pakete

jaz sem razumela prvotni post tako, da se pokritizira odnos prodajalk do kupcev glede na trenutno izbiro oblačil, ne pa kot poziv k pisanju, kako se nekatere zmorete čimbolj primitivno obnašati. pa saj glede na tvoj stil pisanja in izražanja, se ti ni bilo potrebno ravno truditi.

Sem bila v avtosalonu oblečena normalno, z lasmi v čop in strgano torbico. Prodajalec je bil tako prijazen in ustrežljiv, da nisem mogla verjeti. Nimam (še) resnega namena kupiti novega avta, samo sanjarim. Sem mu to povedala, pa me je vseeno obravnaval takooo neznansko prijazno. Če bi kupila nov avto, bi ga gotovo pri njem.

Dober glas seže v deveto vas. Po psihologiji prodaje bo ta trgovina očrnjena daleč naokoli in bo zato manj kupcev. Na nobeni šoli ne učijo bodočih prodajalcev, da se morajo do strank obnašati glede na to, kako so oblečene.

Ja no odvisno od prodajalca. Jaz sem vedno lepo oblečena, ker so vse moje obleke pač lepe :)) pa se me trgovke vseeno rade izogibajo, sploh kak miler, nočejo imeti opravka z mano, tukaj kamor redno hodim dobesedno pobegnejo. Pojma nimam zakaj. No bi pa pohvalila zlatarje, tam sem pa kot doma.
Hb da imajo vecje trgovine s hrano hitre blagajne. Ne vem če je vedno nujno povezano z obleko.

Poznam žensko, ki je po ločitvi postavila na noge precej zavoženo firmo bivšega moža. Danes je “težka” nekaj milijonov. Če jo vidiš na cesti ali v trgovini, ji tega ne bi nikoli pripisal. Marsikakšna prodajalka na minimalcu, ki ji je višek kariere, da ne dela na delikatesi, ampak prodaja kitajske plastične cunje ali parfume, bi gledala nanjo zviška. Vozi se v 10 let starem avtu srednjega razreda. Po drugi strani pa vidiš afne, ki vse vlagajo v fasado, se šopirijo po Fb, ker pa ne morejo sproti plačevati računov, kličejo in pišejo za odloge plačil, da jih ne izklopijo.

Jaz ko sem kupoval nov avto, sem imel pri enem prodajalcu izkušnjo, kjer sem ga jaz prosil za ponudbo. Po testni vožnji mi v prvo reče pojdite domov in premislite. Drugače prijazen in tudi avto takoj dal za testno vožnjo brez rezervacije. Ko je potem le začel delati ponudbo, pa jaz rečem koliko popusta, če kupim v 3 dneh. In on s prve 2200 eur. Jaz rečem tiskaj ponudbo. Pri drugih sem moral rezervirati točno uro. Drugi vsi ponujali izračune in ponudbe. Pri vseh oblečen v pohodne hlače in vetrovko.

Tak odnos, kot ga opisuje avtorica, imajo samo nesposobni, bebasti prodajalci.

Pameten, sposoben prodajelec tega nikakor ne bo počel. Bo vljuden, prijazen, ustrežljiv tako, da stranke s hlačami na rob, kravato, srajco kot do tistega z zgulenimi kavbojkami ali pa do onega z oblačili iz Mane ali pa nekoga v sprani trenirki.

Jaz, če naletim na take tepce, kar grem. Sicer se to redko zgodi. Se pa spomnim ene prodajalke enkrat, ko sem kavbojke kupovala. Kako je vihala nos, ker se nisem odločila za njihove kavbojke in je bilo očitno, da mi je cena občutno previsoka. In nos je vihala tepka, ki si niti pod razno (če bi racionalno razmišljala in kupovala) ni bila v rangu ljudi, ki si lahko privoščijo take kavbojke (z minimalcem pač ne kupuješ takih kavbojk).

Pa tudi dostikrat opazim, da taki, ki imajo bolj prazno glavo in prazno denarnico, posušajo s cunjami, avti oddajat vtis, da so bogati :). In potem tak pride v trgovino in se bebavi prodajalec cedi okrog njega.

Marsikater izobražen, bogat (ok, bolje rečeno dobro finančno stoječ, ker res bogatih ni ravno veliko) pa bo prišel v majici in starih kavbojkah in bo bebasti prodajalec nos vihal nad njim.

Tako, da pameten, sposoben prodajalec, natakar, hotelir, delavec v turizmu… obravnava vse ljudi enako ne glede na to s kakim avtom se pripeljejo in ne glede na oblačila.

Kot mladostnica (pa v tistih časih sem zgledala precej otroško, ker se za razliko od večine ostalih punc nisem lišpala – ko bi vsaj sedaj zgledala dosti mlajša od vrstnic :)) so večkrat vihali nos nad mano, češ, da pa itak nima keša za nakup. In sem pač šla v drugo trgovino.

Ko kupujem avto, grem v salone s starim (res starim) avtom. Obleka je čisto preprosta – kavbojke, majica, športna jopa. Ničesar fensi. Večinoma odnos ok, tam pa tam kak idiot, ki ga hitro zignoriram. Zakaj bi že navzven kazala, da imam denar? Nimam potrebe po tem. 😀 Oblačila kupujem prek spleta in se s prodajalkami ne obremenjujem. Ne maram nakupovanja sicer.

Poznam take. Na sebi ima marsikaj dragega za razkazat, ampak v denarnici zeva velika praznina  in na računu veliki minus.

Po mojem je to tam, kjer niso plačani od prometa. Tam kjer so, se potrudijo za kupca. Meni je svetovalka v emporiumu zelo pomagala, pa sem bila študentka takrat,  iskala številke, ko sem bila v kabini.

Ne vem kako lahko imaš na Morotu scene. Jaz sem šel tja vedno v trenirki pa z “radničkimi kolami”, pa nikoli nisem imel problemov. Včasih ko sem se pogledal je bilo že meni malce čudno kako sem oblečen :).

Ti jih verjetno stejes se enkrat vec.

Nikoli v življenju nobene scene z trgovcem, prodajalcem……

Sem pa tu in tam kaj doživela v službi, od tega, da je žena nekega zdravnika zahtevala, da jo nazivamo z “gospo doktor”, seveda ni bila medicinske stroke, do tega, da so nam včasih ljudje grozili z nazivi svojih otrok, češ bodo moji izobraženi otroci pogledali in povedali kaj je prav…..

Najbolj mi je pa v spominu ostal dedek Lovro. On je bil pa našega foha in zelo rad je “testiral” znanje mladih, po zunanjosti pa je deloval kot običajen, že malo dementen, starček.