Dobro napisano.

Zelo redki ljudje uspejo z zunanjim videzom kot ga je imel Steve Jobs. Verjami, da ga prodajalci, ki človeka presojajo po obleki, ne bi videli ali bi ga dali celo v rang spodnjega socialnega sloja. Njegova hoja je bila namreč pogosto puklasto majajoča, z razmišljujočim pogledom v tla. Bi rekla, da bi bi bilo marsikaj v njegovem življenju veliko lažje, če bi dal vsaj več poudarka na zunanjo podobo.

kaj res? Gospa doktor? To pa ne vem, če bi se jaz lahko zadražala, da ne bi planila v krohotanje.

Drugače pa ja, v službi imam tudi jaz podobne izkušnje (ekstra z gospo doktorico seveda ne): v stilu jaz sem župan tega pa tega kraja, naredite mi to pa to, da ne omenjam odnosa nekega poslanca (jaz pa sploh nisem vedela, da je poslanec :). Ja, pa lapanja z grožnjami kako bodo njihovi oh in sploh otroci zadevo rešili tudi ni nič novega.

Zato pa so “samo prodajalci”. Naivneži na prvo žogo.

Nekoč sva s kolegom testirala te zadeve – na koncu je sicer izpadlo, da najbolj padejo na odnos (samopodobo), a številni tudi samo na zunanji izgled.

Je pa zabavno opazovati reakcije, ko ugotovijo svojo zmoto. Nekateri se nikdar ne naučijo.

Bom povedala en primer, ki se je zgodil že pred kar nekaj leti. Moj prijatelj je imel prometno nesrečo (naredil totalko). In ker je nujno potreboval avto, je vstopil v en avto salon v delovnih oblačilih (doma sicer na kmetiji in zelo pridna oseba drugače) in niti ni pomislil, da se lahko zgodi,  kar se mu je. Slišal je marsikatero pikro na svoj račun in tudi nekaj v tem smislu, da revež pa nima tam kaj početi (gre za avtomobile višjega cenovnega razreda). Je samo rekel, v redu in odšel domov. Vmes je klical na svojo banko in jih obvestil, da mu naj pripravijo večji kupček gotovine, ker ga nujno potrebuje. Vzel je poslovni kovček, se uredil s srajco in kravato, oblekel moško obleko in s kovčkom v roki odkorakal v ta isti avtosalon. Takoj sta bila zraven dva prodajalca (točno tista dva, ki sta bila prvič zelo glasna), in sta mu hitela razlagati, kateri avto bi bil primeren zanj, še posebej, ko jima je povedal, kaj ima v kovčku in ga je tudi odprl. V vsej evforiji prodajalcev, se je kar naenkrat odločil, da mu je pa vroče, slekel suknjič, odvezal kravato, slekel srajco in nazadnje še hlače. Pod njimi je imel kombinezon. Ko sta prodajalca ugotovila, kdo je, sta menda oba prebledela. Zahvalil se jima je za prijaznost in odkorakal iz tega salona v drugega. V drugem salonu je takoj dobil avto, ki ga je želel, kljub temu, da je bil v kombinezonu.

Ko slišiš takšno zgodbo, si misliš, da pa to ne more biti res, pa vendar je. Vseeno vsa čast prijatelju, da je odreagiral tako kot je. Vsi smo pa umirali od smeha, ko je to razlagal.

Zato, ne sodi knjige po platnicah, ker ne veš, kaj skriva. Vendar ljudje delamo točno to. In takšnih in podobnih primerov je nešteto.

no, ja, to je res samo zgodba, pa čisto nič drugega. ker če ne drugega, bi s kombinezonom pod srajco, hlačami itd. izgledal kot pomečkan klošar. če ne verjameš, pa poskusi oz. naj ti ta “prijatelj” pokaže, kako je to izgledalo.

Bedarija ocenjevat človeka po obleki.
Ker so taki, ki se na račun nekih dragih cotic delajo premožne, dejansko pa to niso.
Imaš take, ki jim kljub temu, da so premožni, znamke oblačil ne pomenijo nič in oblečejo kar pač oblečejo. Imaš tudi take, kjer se stanje ujema tudi z oblačili.
Ni pa to merilo ali je človek zares premožen ali ne.
Kaže pa na nekaj drugega-n da ocenjevalec pada izključno na zunanji videz. Pa četudi se mu pusti napačno zavest hehehe…. 😉

Zgodba ali ne, kombinezon gor in dol. V resnici ne vem, kaj je bilo, ker nisem bila zraven. Sem pa bila zraven, ko je prišel domov razjarjen in popolnoma ponižan. Tudi ta del v obleki je resničen, ker je bila njegova žena zraven. Kar se pa tiče kombinezona in prigode z njim, pa ne morem trditi, ker se vedno tako smejita, da ne prideta do sape.

Zelo podobna izkušnja pri nakupu avtomobila. Tudi jaz sem rada v casual oblačilih. Šla v več salonov in naletela na zelo različne odzive. Na ignoranco in nekaj podobnega temu gospodu. No v enem salonu pa na popolnoma drug odziv prodajalca. Predstavil  mi je več opcij in speljali smo nakup novega avta. Tema nasega pogovora je tekom prodaje nanesla tudi na to temo. Kako tisti upedenani skrivajo svoj dejanski finančni status in nezmožnost nakupa za vizualno fasado in ponavadi so njihovi sis boni zapacani do amena.

Plus, kako pa to zgleda, da prideš v trgovino s temnim kombinezonom pod belo srajco (ha, ha, ha) in rečeš, v kufru imam gotovino za nakup (prodajalcu je itak vseeno, s čim plačaš, on dobi denar na račun, poleg tega že kar pošteno število let takšnega kupa gotovine prodajalec niti ne bi vzel, ampak je treba kar lepo nakazati na račun).

Ta zgodba je tolk za lase, da kar glava boli.

Nikoli nisem rekla, da je imel belo srajco, kar se pa tiče gotovine pa tudi nisem rekla, da je bilo to lani, ampak je bilo pred kar nekaj leti. Torej, ne polagajte mi besed v usta in ne obračajte besed, da boste nalili vodo na svoj mlin oziroma citirali predhodnika pred vami, ki se je spotaknil ob isti predmet. Da ne bo pomote, cenim vsako mnenje, obračanja in prikrajanja dogodkov pa ne dopuščam. Sva si na jasnem. Zaradi takih ljudi je marsikdo obtožen, ker ljudje prikrajajo/te resnico po svojem lastnem prepričanju. Če ne zmorete dojeti napisanega, potem sploh ne komentirajte.

P.S. pa še nekaj. Kdo je govoril o črnem kombinezonu. Kolikor se spomnim, nisem navajala nobenih barv, torej ste spet prikrajali resnico, kajne??? A to vedno počnete v življenju, da dosežete svoj prav?

Ups, moja napaka. Temen kombinezon, ne črn. Se opravičujem.

primerljivo zgodbicam, kako se lastnik restavracije obleče v brezdomca in gre stestirat svoje zaposlene, bla bla bla

ja ti boooogicaaaa, omg kakšna krivica!! boš lahko spala revica? majko mila drugič hodi nonstop upedenana naokoli ker ti taki manjvresnostni kompleksi ven sekajo da adijo! s čim se imate čas eni reveži patetični obremwnjevat res….

Oblečite se situaciji primerno. Sploh ni treba pretiravat z ničemer, samo v kombinezonu se pač ne gre v avto salon. Kot se v trenirki ne gre na banko. Kot se v miniki in visokih petah ne gre v hribe. Včasih so se ljudje znali obleči. Danes pa hodimo okrog kot klošarji. Sploh nimamo občutka, kaj je za kam. Še za na pogreb, si rečemo ah saj če ni bližnja žlahta, pa ni treba bit v črnem. Ja za kam pa šparate črnino in za kam je lahko bolj primerna kot za na pogrebe? Bližnja žlahta gor ali dol. Pač preprosto mislim, da se ljudje ne znajo več oblečt situaciji primerno. Kar vse družbene norme bi radi povozili. Pa poudarjam, eno je pretiravanje, ampak drugo je pa, da človek ne da nič nase in da se ne želi obleči situaciji primerno.

Če si urejen (pa res SPLOH ni treba izgledat kot bogataš) situaciji primerno in oddajaš prijetno energijo, bo redko kateri prodajalec nesramen. Ker obstajamo ljudje, ki se nam ne dogaja, da bi bil kater prodajalec nesramen, pa ne nosimo krzna in ne vozimo dragih avtov.

Za prodajalca je takšna oseba zlata jama, najbolj zaželjena stranka.

Očitno večina komentatorjev v tej temi tega ne razume.

BRAVO ! Točno tako je :))

Jaz zaslužim precej nadpovorečno. V službi sem oblečen, ko pridem domov se slećem, ker mi je neudobno. V trgovine hodim v kavbojkah in majicah. Dol mi visi. Trgovci so že večkrat izgubili zaslužek, ker sem se enostavno obrnil in šel ven zaradi ignorance. Grem pač tja, kjer me upoštevajo, ne glede na ceno. Poznam milijonarja, ki hodi okoli v kavbojkah.

Moja izkušnja tudi lepa. Sem šla v poletni športni opravi gledat en rabljen avto, ki je bil v oglasu, a sem pomotoma vstopila en vhod prehitro,  kjer je bil salon Porshe. Ko sem odprla vrata, mi je bilo jasno, da tole ne bo pravo. Je bila pa zaposlena tam zelo vljudna, prijazna in nasploh profi, ko mi je povedala, kje je pravi vhod, da mi je še po par letih ostalo v spominu.

Tudi meni se je to zgodilo, v parfumeriji. So me gledali, v kakšnih čevljih sem notr prišla. Superge 🙂 še bolj so me gledale ko sem sprobavala parfum za 90 €.

Ja njemu pa res najbrž že neki časa ne…razen če mu jih na britaf nesejo…but I get your point 🙂

ups, napačen post….

“Otilia”

Ha ha, torej hočeš biti le znamka, nalepka z ceno na dveh nogah. Hočeš, da to izraža tvojo človeško vrednost. Bedno.

Sem sama enako doživela. Nikdar ne grem v trgovino neurejena, ampak kljub temu večkrat v športnih oblačilih. Me trgovka še ogovorila ni, niti pozdravila. Potem ko sem pa v trenirki izbrala kos oblačila in potegnila ven zlato plačilno kartico, se je pa trgovka začela medit in mi ponujat še druge stvari in … še dobro,da mi je bil kos oblačila tako všeč, da sem ga vseeno kupila… je imela trgovka srečo, da sem bila dobre volje jaz….

V drugem primeru sem pa raje šla v drugo trgovino in pustila denar tam, kjer so me spoštljivo obravnavali in me vsaj pozdravili

Pač Prety woman efekt… vedno se nasmehnem ob tem in si svoje mislim

Shit kasn folk hod po nasem lepem mestecu 🤮