otroci ne potrebujejo novega fotra. imej ljubimca partnerja a daljavo dokler otroci ne odrastejo in to je to.kaj pa ce je kak perverznez pa ti bo zlorablju otroke ali pa jih fizicno psihicno maltretiral ker niso njegovi. ce bi on zelel bit oce tujim otrokom bi ze zdavni se preselil k tebi tko te imapa verjetno samo za sex in druzenje. babe ste res zmesane treba je otroke scitit ne pa da se gonis okol in pptem hoces se otroke frustrirat s svojim jebacem.

Čak mal, če želiš resno zvezo, se “goniš naokoli”? Mater vam, res niste gladki.

Avtorica, razmišljaš pravilno. Jaz se tega tudi ne bi šla. Ali resna zveza ali pa naj namaka drugje. Ni mi pa jasno, zakaj si čakala 4 leta.

sem naredila to in nikoli, nikoli ne bi ponovila..videvala bi se za vikende, med tednom uživala s svojimi otroki in se še vedno imela super.

Ne bodi folž Božo.

Prvo se sploh na svoje spravi ne pa da živiš skupaj z starši.Kaj imaš eno sobico in to je to?Saj nisi stara 15 let nooo.Nikakor pa ne razmišljal,da bi se zdaj selila v partnerjev dom,ker se boš čez nekaj let selila ven.Otroka sta ga že sprejela kot vikend obiskovalca,čisto druga pesem pa bo,če boste živeli skupaj.

Ne razumem kaj ima sploh veze kaj ljudje na forumu mislimo. Sploh nista še govorila o selitvi. Sploh ne veš če se on želi seliti s tabo. Nič ne veš. Delaš neke načrte sama. To naj bi bila veza? Se ti ne zdi da bi morala o teh stvareh z njim govoriti? Resno ljudje, kaj za vraga je narobe z vami no.

Imata še rasa, otroka sta ga prejela, razumeta se,  zakaj ne bi živela skupaj? Ne delajte ljudje problem tam kjer ga ni. Glavna je ljubezen, da je on do tebe iskren. Moje mnenje, ne naredi napake zaradi strahu, pojdite živeti skupaj

Ni šans, da če bi bila na tvojem mestu, da bi šla ločena z dvema otrokoma 130 km daleč k nekim tujim ljudem, “za nevesto”. Nikakor. Lahko greš, ampak si boš zakomplicirala življenje. Ti najprej poskrbi zase in za otroka. Selitev 130 km daleč bi bil za otroka velik šok, zate pa tudi. Kam bi hodila v službo?

Če je človek v redu, ohrani vezo na daljavo. Če se vidita vsak vikend oz. konec tedna, se mi zdi to čisto v redu. Če bi bili vsi skupaj, predvsem pa v hiši njegovih staršev, bi takoj nastali problemi.

Sicer pa – življenje je tvoje. Odločila se boš sama in to tako, kot se ti zdi prav.

Pardon, jemljem nazaj ker sem prehitro napisala, brez da bi brala nadaljevanje in obrazložitev abtiece.

Ne s takim tipom jaz ne bi šla živeti , kuha mulo, ne načenja teme o skupnem življenju…

Če si imela težko ločitev in si zdaj frei, živiš sama z otrokoma, zakaj za vraga  bi si na vrat nakopala enega dedca?!

Kaj bo boljše?

Kaj bo slabše.

Jaz vem, da bi raje še naprej živela sama z otrokoma, on po svoje in kadar vama paše, sta skupaj. Nikakor pa ne bi šla živet še enkrat z enim moškim.

Zakomicirana ločitev? Za kaj je bila zakomplicirana?  Se ga nisi mogla znebit? Lej, če si komplikator bo z vsakim Zakomicirana. Pol verjetno, če začneš s tem tipom živet, boš morala imet še 1 otroka. Po moje bodo pri tebi problem tudi finance.??? A bo imel vsak otrok svojo sobo?

Po moje bolje, da ostaneš pri statusi jebač.

Jaz na tvojem mestu ne bi preveč hitela z skupnim bivanjem.Eno je kadar ste skupaj za vikend ,drugo pa je vsakdanje življenje pod skupno streho ,ker se stvari spremenijo in odvisno je sploh koliko se je kdo pripravljen prilagodit in sprejet kompromise .Partner je brez otrok ,in ne pozna obveznosti do njih in drugačnega načina življenja ,ki sovpada s tem ,saj vemo kakšno je bilo življenje brez otrok in potem z njimi .Otroci potrebujejo skrb in vodenje in ljubezen ter razumevanje .Ko se začne puberteta se življenje zopet spremeni tako za starše kot seveda za odraščajoče otroke .Na drugi strani je še biološki oče kateri ima verjetno tudi pravice in dolžnosti do vajinih otrok itd.Ne vem,pogovori se z partnerjem kaj si on želi in kakšna so njegova pričakovanja kar se tiče skupnega življenja .