PEDAGOŠKI DELAVCI POZOR
Andrej Despotovič aka LudiD aka Somebody
[img]http://shrani.si/f/2M/z7/3MAyD8nR/1/despotovic.png[/img]
Od tebe gnus nagravžni lahko dobim samo gnojno sapo. Poglej se gnida umazana kak si. Veš sploh kaj je zobna krtačka? Sej ni čudno, da te noben ne prenaša, če si kot odprta greznica. Niti predstavljat si ne morem kok more to smrdet od tebe.
In ti Darwin mu rineš svojga lulčka njemu v usta? Fuuuuj gamad nagravžna.
Mit o mikrobih – povzročiteljih bolezni
Kar boste prebrali v nadaljevanju, utegne v temeljih spremeniti vaše predstave o bolezni. Temelj, na katerega se opira medicinska doktrina ozadja bolezni, je vse prej kot trden.
Ob koncu devetnajstega stoletja se je v medicinskih krogih v Franciji bil ognjevit boj o tem, kako nastanejo bolezni. AntoinAntoine Bechampe Bechamp, drugo pa Louis Pasteur. Leta 1870 so medicinski strokovnjaki ognjevito privzeli Pasteurjevo mikrobiološko teorijo, po kateri so povzročitelji bolezni mikrobi. Interes medicinskih in farmacevtskih lobijev je prevladal in Pasteurjeva hipoteza je odrinila vse druge. Ljudje krivdo za svoje težave raje pripišejo drugim, v tem primeru skrivnostnim, zahrbtnim malim pošastim, kakor svojemu načinu življenja in prehranjevanja. Tako smo se uvrstili med nesrečne žrtve mikroorganizmov, obenem pa farmacevtskim tovarnam obilno polnimo žepe. A ne le to: doktorji medicine so se v navezi s farmacevti lahko razglasili za “edine rešitelje” zdravja, kar razglašajo še danes. Farmacevtska industrija ni brez razloga ena najbolje stoječih panog gospodarstva, zdravniki in medicinsko osebje pa niso brez razloga med najbolje plačanimi poklici. Obstajali sta dve struji, eno je vodil znanstvenik in profesor
Čeprav ga kot takšnega navajajo, Louis Pasteur, človek nizkotnega značaja, ni bil pravi oče bakteriologije. Resnični oče te znanosti je bil tihi profesor Antoine Bechamp, ki je skupaj z Bernardom in Tissotom Pasterurjevo teorijo argumentirano zavrnil. Za človeštvo zelo žalostna zgodba je, kako si je Pasteur s prevarami, krajo informacij in ponarejanjem eksperimentov pridobil najvišji ugled v medicinski znanosti. Tik pred smrtjo je priznal, da se je motil, toda njegova teorija je ostala steber današnje medicine.
Pasteur je trdil, da so za večino bolezni odgovorni virusi in bakterije, ki prodrejo v zdrava tkiva in jih napadejo. To naj bi izzvalo reakcijo imunskega sistema in vnetja, z nadaljnjim razmnoževanjem mikroorganizmov pa težke okvare tkiv. Trdil je, da je od vrste mikrobov odvisno, katera bolezen se bo razvila. Vpliv psihe, prehrane, dednih in drugih dejavnikov na pojav bolezni je popolnoma prezrl. Toda Pasteurjeve metode medicinske diagnostike se še zdaj uporabljajo v praksi: odkrije se žival ali človeka, ki je obolel za določeno boleznijo, izolira se mikroorganizme in jih prenese v tkivo zdrave eksperimentalne živali. Če ta zboli z enakimi simptomi, je to dokaz, da je vbrizgani mikroorganizem pravi povzročitelj.
Opisani proces je zelo dvomljiv, saj meji na enigmatiko. Simptom manj ali več pri ugotavljanju istovetnosti bolezni tu ne igra bistvene vloge. Ista bolezen se lahko izkaže z različnimi simptomi ali pa isti simptomi nastopajo pri več različnih boleznih. Zdravljenje s pogledom, kot ga je ponudil Pasteur, postane iskanje leka za simptome. Študentje medicine se sčasoma spremenijo v stroje, ki delujejo po načelu simptom-vzrok-bolezen-terapija in prenehajo misliti celostno ter s svojo glavo.
Koch in Pasteur, ki sodi na najbolj temne strani zgodovine znanosti, sta postavila temelje monomorfizma – doktrine, po kateri so oblike in barve mikroorganizmov stalne, sodobna medicinska znanost pa je pripravila celo paleto različnih antibiotikov za določene patogene klice. A teorija je v zmoti; monomorfizem ne more pojasniti marsikaterega očitnega pojava.
Prezrto dragoceno znanje
Bechamp in somišljeniki so prišli do kopice bistvenih ugotovitev, ki medicinsko doktrino slikajo povsem drugače. Bakterije ne nadzirajo organizma in niso sovražnice zdravja. Bakterije, “bacili” in virusi so normalna sestavina človeškega in živalskega telesa, predvsem krvi, kjer opravljajo zelo pomembne simbiotične naloge. Bakterijska flora koristi telesu in ga ne napada. Bechamp je dognal, da se oblika in lastnosti mikroorganizmov spreminjajo (to imenujemo pleomorfizem), v skladu z okolico, v kateri se nahajajo (tu so pomembni kislost, vsebnost kisika, koncentracija toksinov in prostih radikalov…). Organizem obolelega aktivno sodeluje v infekcijah, kar je v nasprotju s Pasteurjevim stališčem, da je organizem sterilen in le pasivna žrtev delovanja mikrobov. Teorijo pleomorfizma je temeljito obdelal in potrdil tudi namški raziskovalec Günther Enderlein, izumitelj mikroskopije temnega polja (dark field microscopy) in sanum terapije.
Mikroorganizmi so posledica in ne vzrok bolezni. Posamezna bolezen ni povzročena z določenimi mikrobi, pač pa je posledica določenih razmer in vzrokov – nezdravega življenja. Nastane, kadar je izločanje odpadnih produktov – večina od njih je kislih – iz telesa moteno ali preprečeno. Normalen celični mehanizem ustvarja odpadne produkte. Kar imenujemo bolezen, je pravzaprav kriza zastrupljenosti, toksemije, ko telo poskuša izločiti strupe, ki so se nakopičili zaradi napačnega načina življenja ali prehrane. Mikr
oorganizmi niso povzročitelji bolezni, pač pa pridejo na sceno po naraščajoči toksemiji, zakisanosti telesa s škodljivimi in odpadnimi snovmi, in pomagajo pri čiščenju, ki ga izvaja telo samo. V primeru bolezni mikrobi sprožijo fermentacijo, v primeru smrti pa gnitje. Hranijo se s strupenimi snovmi, ki jih najdejo v bolnem organizmu, in jih pripravijo za izločanje. Mikrobi nimajo moči nad zdravimi celicami.
Pri odkrivanju resničnih vzrokov bolezni je dal velik prispevek tudi oče naravne higiene in raziskovalec John Tilden.
Zgodba o mikroorganizmih
Zgodba o mikroorganizmih je mnogo kompleksnejša, kot verjamemo danes.
Bechamp se je z njimi poglobljeno ukvarjal in dognal, da izhajajo iz še manjših organizmov, mikrozym. Mikrozyme, imenovane tudi “protiti” ali “nanobi”, se nahajajo v krvi vseh živih bitij in – kakor gasilci – mirujejo, dokler delovanja telesa ne ogrozijo škodljive snovi. Takrat nastopi pretvorba, transmutacija, s katero se mikrozyma spremeni v bakterijo ali virus, ki takoj prične s svojo čistilno nalogo – požiranja strupenih snovi. Ko je ta končana, se znova povrnejo v svoje prvotno stanje mirovanja – v obliko mikrozyme.
Mikrozyme se nahajajo povsod. Bechamp jih je osamil iz skalnih gmot gorovja Francije in ugotovil, da se kljub nemogočim razmeram – vročina, mraz, voda, veter – ohranjajo in vedno znova oblikujejo. Pred tem so lahko na desetine milijonov let
mirovali. Imenoval jih je neuničljive delce življenja. V stanju porušenega ravnovesja se protiti pretvorijo v agente fermentacije – v viruse, bakterije ali gljivice; fermentirajo sladkor ali vino, zgoščajo mleko in povzročijo gnitje jajca. Fermentacija je preprost način hranjenja, po katerem sledi gnitje. Proces se odvije ob prisotnosti vode. Protiti, izolirani iz mamuta, ki je poginil pred 50.000 leti, so prenešeni v sladkorno raztopino pričeli živahno fermentirati. Protiti so neverjetno odporni: ne uniči jih niti žveplena kislinam, niti visoka temperatura 1300 stopinj C.
Nekateri (nepriznani) znanstveniki menijo, da so mikroorganizmi najpomembnejši del življenja na našem planetu, saj opravljajo bistvene, neobhodno potrebne funkcije v procesu življenja. Pravijo tudi tole: Če življenje lahko obstaja v skrajnih razmerah – v kamninah – potem zanj ni ovir nikjer v vesolju.
Pasteurjeva doktrina je v primeru bolezni pozornost z nas samih preusmerila na zunanje krivce oziroma na lažne povzročitelje. Namesto da bi se učili naravnega, zdravega življenja, nam polnijo glave s tem, kako se bojevati s sovražniki mikrobi. Kažejo nam vedno nove in nove sovražnike – bolezni in vnašajo v nas vse hujše strahove in tesnobo. Boj proti bacilom in virusom je postal vojna, ki jo bijemo ljudje v svojih glavah in s tem omogočamo dobro življenje tistim, ki to vojno podpirajo. Vsaka vojna je koristna za vo
jne dobičkarje – v tem primeru so to zdravniki in farmacevti. Zdravja vam ne prinesejo medicinski preparati; ti pogosto vnesejo le dodatno motnjo v proces zdravljenja.
Ena izmed genialnih domislic, s katerimi farmacevtska, prehrambena, športna in še kaka industrija še dodatno služi, je človekov “imunski sistem”.Ta, ki naj bi predstavljal obrambni sistem, rešilno vojsko telesa, naj bi bil zaslužen za odpornost in uspešen boj proti bolezni. Zato naj bi bilo zelo pomembno, da ga venomer krepimo – z vitamini, minerali, določenimi vrstami hrane, telesno vadbo ob posebnih pripomočkih… Toda imunski sistem je umeten miselni konstrukt, ki ga še nihče ni natančno opredelil in pojasnil. Nič zato. Važno je le, da ga nenehno krepimo.
Antoine Bechamp
Antoine Bechamp (1816-1908) je bil človek največjega formata, tako kot Nikola Tesla, in prava sramota je, da
je njegovo dragoceno delo pri tistih, ki se ukvarjajo z življenjem, zdravjem in medicino, tako malo poznano. Podobno kot je imel Tesla rešitv
e za človeštvo na področju energetske preskrbe, je Bechamp na področju zdravja človeštvu ponudil prave rešitve. Obema so preprečili uvedbo. Za dosežke s področja fermentacije, ukradene njemu, je l. 1897 Germa E. Buchner prejel Nobelovo nagrado. Zaradi izbrisa njegovega imena (za to ima velike zasluge Andrew Carnegie s podporo Johna D. Rockefellerja) in njegovih odkritij je moralo človeštvo skozi nepopisno trpljenje. Veren kot je bil, je sprva dobil podporo Cerkve, a ta ga je kasneje izobčila in njegova dela uvrstila na zloglasni Index prepovedanih knjig. To se je zgodilo poštenemu in vernemu človeku, medtem ko je bil podlež Pasteur deležen slave in občudovanja.
Bechamp je bil je profesor biologije, kemije, fizike, medicine, genetike, farmacije in velik praktik – vse obenem. Izd
al je veliko število dragocenih knjig. Že pred 150 leti, veliko prej kot so se pojavila sintetična zdravila, kemoterapija, obsevanje, kirurške odstranitve organov in cepljenja vseh vrst, je človeštvu ponudil prave razlage in odgovore ter varne, naravne, neškodljive in zelo učinkovite metode za ohranitev zdravja. Z njegovim znanjem (si) lahko pomagate na način, ki meji že na čudeže. Dandanašnji je položaj res težak. Za ohranitev zdravja in resnično zdravljenje bolezni si ne prizadeva niti medicina, še manj pa kaka od farmacevtskih družb. Osredotočajo se le na simptome in odpravljanje le teh s preparati, od katerih je lahko pacient odvisen vse do smrti. Stranski učinki preparatov k temu prispevajo svoj delež.
Vsemu temu se je moč izogniti zelo preprosto: z odgovornostjo za lastno zdravje – s pravim življenjskim stilom, pravo prehrano in higieno – miselno in telesno.
Če bi se skupina znanstvenikov zavzeto lotila pregleda Bechampovih del in uveljavila njegova spoznanja, bi bilo v kakem desetletju 90 odstotkov bolnišnic nepotrebnih.
Velik znanstvenik in raziskovalec Royal Raymond Rife, izumitelj zelo močnega mikroskopa in zdravnik, ki je z resonančno terapijo uspešno zdravil najhujše bolezni, tudi raka, je Bechampova dognanja potrdil. Njegov laboratorij so uničili, njega diskreditirali, njegove metode pa so utonile v pozabo.
Malokdo ve, da je večina medicinskih in farmacevtskih preparatov kot tudi vitaminov, narejena iz stranskih produktov pri proizvodnji nafte. Zato je bil predvsem v začetku, ko se je avtomobilska industrija šele razvijala, tu prisoten velik interes D. Rockefellerja.
Ali vam je znano, da beseda “farmacija”, “farmacevtski” izhaja iz grške besede, ki pomeni čarovnika, čarovništvo? Farmacevtska in petro-kemična industrija sta tesno povezani. To je prav tista industrija, ki je podprla Hitlerja pri izvedbi njegovega grozljivega načrta “očiščenja človeštva”.
Moderna medicina je nastala na temelju Darwinovega in Pasteurjevega nauka, dveh zgrešenih teorij. Nekateri “medicina” (medicine) pišejo kot mediSin, kar v prevodu pomeni”srednjeveški greh“.
Več o delu Bechampa berete v knjigi ‘Béchamp or Pasteur‘; avtor: E. Douglas Hume, British publication.
Oglejte si članek Zakaj pravzaprav zbolimo – klic, bakterij in virusov se ne moremo nalesti
Nemška sveta medicina prav tako dokazuje, da je stališče o mikrobih – povzročiteljih bolezni – mit.
Oglejte si odličen video s Helmutom Pilharjem (vklopite slovenske podnapise)
https://www.prisluhni.si/2020/12/05/mit-o-mikrobih/
[/quote]
Heker ip-je si obljubil. Pusti to ponavljanje istih črev, nihče ne bere, sam pa tako ne znaš brat. IP-je. 😀
Nimam kej skrbet, moji računi so poravnani. In verjemi da bom pozabil nate takoj ko te ne bo na spregled, kaj šele da bi se te spominjal čez ohoho cajta.
[/quote]
Sej lepota je v tem da tvoja vest ne bo pozabila in ta ko bo hudo se bo vprašala. UUUUUUUUUUU sploh nima veze kje bom jaz takrat ti boš, ti boš sam in ti boš dal to skozi kar si zdaj grenil meni. Veš psihologija in življenje sta zelo zanimiva čudeža.
Ne uide ti palica še nobenemu ni.
https://www.youtube.com/watch?v=1u9-XIRYGFQ
[/quote]
Tu spet kažeš kak bedak si, nič drugega. Ip- je raje daj.
Sej lepota je v tem da tvoja vest ne bo pozabila in ta ko bo hudo se bo vprašala. UUUUUUUUUUU sploh nima veze kje bom jaz takrat ti boš, ti boš sam in ti boš dal to skozi kar si zdaj grenil meni. Veš psihologija in življenje sta zelo zanimiva čudeža.
Ne uide ti palica še nobenemu ni.
[/quote]
Hecno, ker sem istega mnenja. Tebi tudi ne uide palica za tvojo lenobo in egoizem. Slej ko prej boš ostal sam in ti ne bo nihče več pomagal zastonj. Potem bo pa jok kakšna krivica se ti godi.
Hecno, ker sem istega mnenja. Tebi tudi ne uide palica za tvojo lenobo in egoizem. Slej ko prej boš ostal sam in ti ne bo nihče več pomagal zastonj. Potem bo pa jok kakšna krivica se ti godi.
[/quote]
Oh jst pa palica se že poznava. Pa še me bo tepla uf kokjst to vem . Ampak ti, ti ,ti jo boš pa še spoznal in to fest.
Ip je pri moderatorjih. Sej vidijo kaki debili ste.
Phahaha.
Pa eden moderator mi je posebno všeč, njegovo ime in priimek imam na varnem.
Kje ste že? V mostah pri stari policijski postaji?
[/quote]
Kaj majo moderatorji veze? A nisi ti videl naših IPjev? Če stalno praviš da naj jih skrijemo. Al si samo sral kakor vedno kadar odpreš gobec.
To so tvoje pobožne filozofske želje. Jaz se pa smejim 😀
[/quote]
Niso to nič želje to bo tisto kar boš fasal ko bo cajt. Pa sam si se nam*hal.
Jst ti povem, da to že vem in ni nč kj smešn poj. Meni ne bo teb pa tud ne, lahk se pa zdej smejiva hahahaah
Kr vpraš se pipi a se spomneš pi?da*rij ki si jih naredu? Se an. No vest tud dobr ve in ne pozabi pa tvoja je. Zato je štala to kar se gremo in se prepucavamo. Samo povem. Ti pa ropotaj kar češ. kar boš ropotal bo itak tvoje in tebi pisano pa ne na forumu ampak … ja sj veš kje.
Niso to nič želje to bo tisto kar boš fasal ko bo cajt. Pa sam si se nam*hal.
Jst ti povem, da to že vem in ni nč kj smešn poj. Meni ne bo teb pa tud ne, lahk se pa zdej smejiva hahahaah
Kr vpraš se pipi a se spomneš pi?da*rij ki si jih naredu? Se an. No vest tud dobr ve in ne pozabi pa tvoja je. Zato je štala to kar se gremo in se prepucavamo. Samo povem. Ti pa ropotaj kar češ. kar boš ropotal bo itak tvoje in tebi pisano pa ne na forumu ampak … ja sj veš kje.
[/quote]
Ti si lahko siguren v to, briga mene za te nebuloze filozofske.