Pokojnik si je želel civilni pogreb, pokopali pa so ga cerkveno
A bejž. Moja prababica je na smrtni postelji znorela nad svojo hčerko, ko ji je ta plašno predlagala, če bi mogoče vseeno poklicala župnika. Sem bila tam.
[/quote]
To ti pa verjamem.
Ampak tvoja prababica ni znorela zaradi župnika. Znorela je zato, ker je videla, da ji želite smrt. Ona takrat še ni nameravala umret. Potem, ko je pa videla, da vi komaj čakate, da bi se stegnila, je pa znorela.
Ko je umrl prijatelj (mlad, 25 let, prometna nesreča) smo bili vsi presenečeni, ko so mu pripravili cerkveni pogreb.
On je ob vsaki možnosti kritiziral cerkev, veliko je imel povedati proti njej in proti staršem, ki so ga kot malega krstili. Planiral je izstopiti iz cerkve, a ga je smrt prehitela.
Njegovi starši so bili ‘verni’ samo zaradi pritiska njihovih staršev. V cerkev niso hodili redno, samo ob praznikih in ko so se jih naposlušali od staršev. Vedeli so za sinov pogled na cerkev, ker je večkrat na glas izrazil svoje mnenje in z njimi nikoli ni šel v cerkev. In kljub temu je dobil cerkveni pogreb. Iz spoštovanja do prijatelja smo njegova družba pri maši ostali zunaj cerkve in sodelovali samo pri neverskem delu obreda.
Tle si se pa čist zajebala.
Skoz trdite, da duhovniki samo kasirajo, zadaj trdiš da pa nočejo porok. A se na porokah ne kasira?
Malo zblojeno lapaš.
[/quote]
RKC noče porok za svoje člane – duhovnike, ker potem odteka cerkveno premoženje preko dedovanja in ločitev. In ker je v RKC toliko gejev, bi jim homoseksualne poroke res velik problem povzročile.
Ne me narobe razumeti, ampak meni ni jasno kaj lahko cerkveni pogreb oziroma Bog spremeni na smrtni postelji človeku, ki je celo življenje grešil?
A, da bi mu zrihtal nebesa, v čem je point?
Človek, ki je celo življenje živel pravično, ni jedel trupel drugih bitij, ter nima nobene slabe vesti pred samim seboj …. ne potrebuje cerkvenega pogreba (to je biznis in nič drugega) ali obrnitev k Bogu … ker bo avtomatično šel v nebesa (seveda, če sploh obstajajo)!!!
Torej?
Naj me kdo razsvetli v čem je point?
Hvala.
Ko je mama umrla smo imeli cerkveni pogreb, ker je v času svoje bolezni to omenila pa čeprav ni bila pretirana vernica.
Pri očetu je bilo pa drugače. On ni hodil v cerkev odkar je lahko sam odločal o tem. Niti ko je bila moja birma ne. Ni bil naklonjen cerkvi, kar je tudi jasno in glasno skozi svoje življenje govoril.
Žal sem popustila pod pritiskom svojcev ( njegovih sester – verskih fanatikov ) ter smo imeli cerkveni pogreb.
Edino pri križu na spomeniku nisem popustila. In danes mi je žal da sem sploh klonila – samo kaj ko je ob teh hudih življenskih dogodkih enostavno nimaš moči in energije za živčno vojno z verskimi obsedenci.