Prekinila stike z mamo – za vedno!
Danes je pet let odkar sem prekinila stike z mamo. In moram reči, da je bila to najboljša poteza v mojem življenju.
Celo življenje je manipulirala z menoj, izvajala psihično (včasih tudi fizično) nasilje nad menoj, mi lagala, uživala, ko je delala zdrahe v mojem zakonu ter hujskala vnuke proti meni.
Že pri 22 letih sem odšla iz tega pekla, a so bile njene lovke dolge, predolge. In jaz sem ji vedno znova in znova podlegla in upala (tudi verjela), da pa me ima MOGOČE le malo rada.
Žal sem šele pri 38 letih spoznala in dojela, da me NIKOLI ni imela rada in me tudi nikoli ne bo imela.
Mene seveda ne, brata pa zelo.
Nihče več me ne prepriča, da so starši dobri do svojih otrok in da jim želijo samo najboljše. To je LAŽ.
Sploh pa mame so svetnice in jih je do zadnjega treba spoštovati in imeti rad, ker so nas rodile.
Sploh mami je treba biti hvaležen, ker ti je dala življenje. A res? Da mi ga je potem grenila in uničevala!
To je dejstvo. In jaz naj jo pa spoštujem!?
In zdaj po treh letih, ne čutim do nje nič več – mi je tujka. Tudi sovražim jo ne. Do nje nimam nobenih čustev več.
Je bilo pa prvi dve leti najtežje. Veliko sem prejokala in se obtoževala, da sem slaba hči, ker sem prekinila ta bolan odnos. Trpela sem, ko sem videla kako je, ko imajo ostarele matere resnično rade svoje odrasle hčere.
Danes ne verjamem nobenim ZABLODAM več in lahko celo rečem, da sem zadihala s polnimi pljuči!
To je moja zgodba in sem jo pač želela podeliti z vami!
Želim vam lep in prijeten vikend!
Tvoja mama je taka kot je in ti je spremenila ne boš.
Na tebi je, da jo sprejmeš tako, kot je in da jo imaš tako kot je v svojem življenju, a da te to ne prizadane.
Šele na tej točki si prebolela.
Moj oče je … . Šele ko sem sama predelala, kakšen je in zakaj je tak ter kakšen odnos imam jaz lahko z njim kaj lahko pričakujem in kaj ne, je najin odnos postal pravljica – popolnoma neobremenjen in ne boš verjela, tudi oče se je spremenil, ker mu nisem dajala več zadovoljstva, da me prizadane, me enostavno ni prizadelo, sem naredila distanco do kam mu pustim in od kje ne več.
Bravo avtorica, da ti je uspelo! Samo pogumno naprej.
Vsem ne ravno dobronamernim komentatorjem pa lahko rečem samo to – odpovedati se mami je izjemno težko dejanje in nič čudnega ni, če se spomniš na to, ob raznih priložnostih. Najbrž te to zasleduje celo življenje, seveda pa to ni nobena drama, spomniš se, pohvališ samega sebe, da ti je uspelo in gremo dalje.
Namesto neprijetnih komentarjev rajši bodite hvaležni, da ste imeli kolikor toliko v redu mamo in vam ni bilo treba prekiniti z njo.
Moj zapis se res v enem delu bere preveč posplošeno. (hvala Yo) to sem to takoj opazila, ko sem oddala – se mi je zgodil tiskarki škra in izginila mi je beseda VSI.
Pravilno bi bilo:
Nihče več me ne prepriča, da so V S I starši dobri do svojih otrok….. se pravi VSI STARŠI….
Hvala vam za vaše odzive, sem prebolela večino …. to dobro vem in nihče me ne bo prepričal v nasprotno …v globoki podzavesti pa je vsekakor lahko še ostal kak drobec. Zagotovo.
Avtorico popolnoma razumem. Tudi pri meni je čisto enaka zgodba. Pred 5 leti je najprej vso svojo (dekliško) dediščino prepisala na brata, potem pa z mano in mojo družino (tudi moja hči, njena vnukinja) prekinila vse stike.
Celo mladost je tudi ona nad mano izvajala psihično, fizično nasilje…. Vsega tega nikoli ne preboliš ali pozabiš.
Še težje je zato, ker jo občasno videvam, ker smo blizu doma. Zato avtorico popolnoma razumem in se z njo strinjam. Meni je moja mama ratala popolnoma tujka vendar pa v srcu močno boli.
Moj zapis se res v enem delu bere preveč posplošeno. (hvala Yo) to sem to takoj opazila, ko sem oddala – se mi je zgodil tiskarki škra in izginila mi je beseda VSI.
Pravilno bi bilo:
Nihče več me ne prepriča, da so V S I starši dobri do svojih otrok….. se pravi VSI STARŠI….
Hvala vam za vaše odzive, sem prebolela večino …. to dobro vem in nihče me ne bo prepričal v nasprotno …v globoki podzavesti pa je vsekakor lahko še ostal kak drobec. Zagotovo.[/quote]
No, saj to sem v bistvu mislila s svojim zapisom.
Pa nič slabonamernega, samo opazila sem pač. Vsekakor ti želim vse dobro in če je zadeva taka, da je pač tako bolje zate in tvoje bližnje, se distanciraj še naprej.
Se pa popolnoma strinjam s teboj – spoštovanje, ljubezen, zaupanje… Tega pač ne dobiš hkrati z nekim statusom oz. položajem v družini npr. Si je to treba kar lepo zaslužiti.
Avtorica…. Srecujem take in podobne zgodbe, v domu…. Si kdaj pomislila, da tudi tvoja mama ni odrascala v ljubecem obdobju… Je stara in ko je ona bila mlada, so bili tezki casi….So bili lacni in takih lacnih ust je bilo takrat veliko…. Bedasto je kuhat take, globoke zamere…. Se vsakemu je bilo zal. Zal mu je bilo, ko je prepozno…. In to, da si ljubosumna na lastnega brata, je pa slabo!!!! Ce ze je bila mama “tako zanic”, zakaj si ljubosumna do brata???? Mi je tezko gledat vse te vase mame…. Ne spijo, samo premlevajo…. Poskusaj vsaj malo odpustit… Razmisli, kako je gospa, tvoja mama zivela… Mama je ena!!!! in mama bo umrla… Brat in druzina je tudi ena…. Tvoja!!!!!!! Pluvni zamere cez ramo in bo boljse…. In kak slab vzgled dajes svojim otrokom…. Si sigurna, da te bodo spostovali? Bodi boljsa od vseh vpletenih….