Samskost res nenaravna?
Pri Aspergerjevem sindromu, kot enem izmed milejših oblik spektra avtističnih motenj, je prizadet predel možganov za socialne veščine.
Takšna oseba je nezmožna zaznavati in razumeti lastna ter tuja kompleksna čustva.
Na primer, izpeljava ali razlaga obrazne mimike….Oseba s to motnjo ni sposobna zaznati kaj druga oseba dejansko čuti ter zato ne zna reagirati na pravilen način, kar bi nasploh omogočilo pristnejši in globlji čustven odnos.
Ali pa ne prepoznajo ostalih sestavljenih čustev, saj smo lahko ljudje žalostni in hkrati jezni ali pa v pričakovanju…Njim pa je to nemogoče in nedoumljivo.
Osebe s to motnjo prav tako poveličujejo svoj svet in razlikujejo med svojim svetom in tujim. Počutijo se odmaknjene, nerazumljene….
Hkrati pa so lahko precej uspešne v poslovnem življenju, velikokrat nadpovprečno inteligentne….
Za samske nisem nikoli pisal, da so puhloglavke, tudi v tej temi ne, to je odvisno od početij ne od statusa biti v razmerju ali ne. Povem le, da ne poznm nobenbe samske po 30., ki ne bi bila bodisi skrajno negativna oseba, zafrustrirana ali čudaška ali celo vse skupaj in še mnogo več. Morda si pa ti drugačna, kaj pa vem, te ne poznam in sodit po parih stavkih v temi se tudi ne da. Najbrž da obstaja tudi kaka samska, ki je povsem primerljiva tistim vezanim, katere so pač z urejenim podstrešjem in življenjem, ker te imam v mislih, ne tiste, ki počnejo norije.:-)))).[/quote]
Aha, torej vse samske 30+, ki jih poznaš, niso puhoglavke so pa: bodisi skrajno negativna oseba, zafrustrirana ali čudaška ali celo vse skupaj in še mnogo več
Ne vem, ampak občutek imam, da tako razmišljaš, ker te nobena noče :).[/quote]
Ja, on je tak frajer, da če babi ni všeč, je sigurno čudakinja.:)))
Vsaka normalna , ki ga sreča, raje reče, da je poročena, samo da ima mir pred njim. Najhitrejša finta.
Kaj pa vem, no. Imam enega takšnega v bližini, pa mi večino časa ne deluje prav srečno. Pravzaprav je bolj depresiven. Nekako je malo high, ko spozna novo žensko, ampak čez čas je čisto na tleh. In potem spet čez čas jovo na novo, obdobje depresije pa se daljša. Ne vem, če je to res to…[/quote]
Depresija je le posledica. Ko se takšne osebe napoti na preiskave, se kot razlog velikokrat diagnosticira Aspergerjev sindrom.
Značilni simptomi so med drugim: pomanjkanje družbene zavesti, pomanjkanje zanimanja za druženje / sklepanje prijateljstev, težko odločitev in ohranjanje prijateljstev, nezmožnost izpeljati misli, čustva, ali čustva drugih…..
Glede na podane komentarje in simptome, bi zato osebam priporočal podrobnejše preiskave.[/quote]
Zakaj imam ze nekaj casa obcutek, da si precej nezadovoljen s svojim zivljenjem? Nisem pa zasledila, da bi bil zafrustriran samec. Bi sel tudi ti na tovrstne preiskave? Bova v cakalnici lahko skupaj se enkrat predebatirala tole temo.
Pa dobro, kaj vam je??? A dolgotrajno samski smo torej moteni? Kaj pa če ste vi moteni ker ne skontate da je samskost lahko tudi posledica osebnostnih načel, zrelosti človeka, nenazadnje lahko tudi življenjske utrujenosti in tako naprej.
Sama poznam kar nekaj ljudi ki so se zavestno odločili za samskost, in so čist normalni ljudje. Lahko bi rekla celo nadpovprečni v vrednotah in samostojnosti.
Pri Aspergerjevem sindromu, kot enem izmed milejših oblik spektra avtističnih motenj, je prizadet predel možganov za socialne veščine.
Takšna oseba je nezmožna zaznavati in razumeti lastna ter tuja kompleksna čustva.
Na primer, izpeljava ali razlaga obrazne mimike….Oseba s to motnjo ni sposobna zaznati kaj druga oseba dejansko čuti ter zato ne zna reagirati na pravilen način, kar bi nasploh omogočilo pristnejši in globlji čustven odnos.
Ali pa ne prepoznajo ostalih sestavljenih čustev, saj smo lahko ljudje žalostni in hkrati jezni ali pa v pričakovanju…Njim pa je to nemogoče in nedoumljivo.
Osebe s to motnjo prav tako poveličujejo svoj svet in razlikujejo med svojim svetom in tujim. Počutijo se odmaknjene, nerazumljene….
Hkrati pa so lahko precej uspešne v poslovnem življenju, velikokrat nadpovprečno inteligentne….[/quote]
Thx. Se pravi empatije ni in samopomembnost na višku.
Če pogledam okrog, vidim sosedo, ki ima moža, ki jo ves čas vara. Je pa poročena. Torej menda ni čudna.
POtem pogledam drugo sosedo, kar naprej policija pri njih, ker jo mož pretepa. Pa ona ostaja. Ni pa čudna, saj je vednar poročena.
POtem gledam svojo teto. Ima bogatega moža, ona navadna delavka. Kar naprej ji on pod nos meče, da jo on živi. No ni čudna, da to prenaša, je vendar poročena, ni samska.
POslušam razne poročene znanke, ki kar naprej jamrajo kako lene može imajo, kako morajo vse same. Ne niso čudne, a ne, ker to prenašajo, saj so vednar poročene.
Da ne omenjam vseh poročenih mož, ki se slinijo po meni in pričakujejo, da bom takoj za seks, ker sem samska. Ne niso čudno, saj so poročeni, a ne? Tudi njihove žene niso čudne, ker prenašajo te varalice, saj vendar imajo prstan na prstu.[/quote]
AMEN, pod tole izjavo se pa takoj podpišem. Vse se dobesedno “goni”, zmerja, vsi so v večini naveličani partnerjev a vztrajajo v zvezi…je res to NORMALNO?? Hvala, sem pa raje samski in bom tudi ostal. Tudi v službi me vsi “poročeni svetniki” hočejo očrnit, češ, kako, da sem samski in mečejo razne žogice pod nos. Včeraj se je zgodilo, da je eden rekel, da me je videl v gay savni…a sem bil doma in inštruiral njegovo nečakinjo fiziko 🙂 Sem mu rekel, da dokler bo on hodil po gay savnah mu bom jaz ženo štimal in popravljal po hiši, pa je samo zafarbal in utihnil 🙂 Pač je tako, da marsikateri samski ni samski po lastni izbiri, ampak enostavno ni imel sreče pri partnerjih, a še vedno hrepeni po sorodni duši (vsaj jaz).
lp
Če pogledam v moji širši okolici, je tako, da so ljudje, ki se nikoli niso bili v zvezi, najbolj čudni. Pač v smislu socializacije, pripravljenosti sprejemanja kompromisov, empatije, dva pa sta celo s psihološkimi problemi. Ravno tako so blizu tej nekompromisnosti tudi tisti, ki so dlje časa samski. Se mi zdi, da jim manjkajo izkušnje – takšne, kjer vidiš, da tisto tvoje prvotno mnenje ali način ne prinese vedno začetnega cilja (sploh pri otrocih imaš vedno neke preizkušnje), ter da se moraš včasih pač spremeniti, sprejeti tudi drugačno pot, način. Ker se samskim ni potrebno prilagajati, tega pač niso vajeni. Zato je z njimi navadno težje shajati, se zlasti v starosti.[/quote]
Ej, ej, ej, nakladaš.
Priznaj, da nisi sposobna živeti sama in to bo to.
Pač si tak tip ženske. Kar opravičuješ, da je s samskimi karkoli narobe.
Za samskost je treba imeti jajca, korajžo.
Pozabila si, da si lahko že pri 25 tih vdovec po dolgoletni zvezi.
Nekateri morajo takoj v novo zvezo, drugi se učijo živeti sam s sabo.
Tako življenje je brez laži.
Ker sebi na dolgi rok ne moreš lagati, medtem, ko je zveza dveh pogosto stkana iz laži ali vsaj na eni strani, ki pa jo drugi molče podpira, hrani.
V življenju samega ni odvisnosti od odnosov.
Partnerstvo je prijetno, vendar morata biti obe strani kompatibilni.
Tako ali drugače.
Samski ljudje niso nedružabni, nesposobni kompromisov, večinoma niso sposobni živeti v laži in z njo.
Ker so zelo samostojni in neodvisni, hitro najdejo na drugih lastnosti, ki jih niso sposobni prenašati.
Zato se jih marsikdo boji.
Kogar pa se ljudje bojijo, ga tudi napadajo, ker najboljša obramba je protinapad.
Toliko.
Zdj pejd pa sobotne obveznosti opravit, kar jih še nisi.
Da ne bo mož namesto tebe.
To ti govoris.
Vidim pa da si kar dosti obupana v zivljenju glede na tvoje pisarije tu gor. Ne bit. Bos ze spoznala koga kje in kdaj. Mogoce bos spoznala v zivo koga iz foruma mon, da bos se v zivo vidla kasni podni od podna se zbirajo tu gor hihih[/quote]
Saj, zdaj je pa zbežala, ko sem ji želel pomagat, pa bi ji dal prvo seanso zastonj, po parih mesecih bi že cvetela kot popolnoam sveža omamno dišeča vrtnica.
[img]http://www.picgifs.com/graphics/a/3d-smileys/graphics-3d-smileys-177509.gif[/img][/quote]
Tvoji “prijemi” korenčka in palice, se ne izidejo, pa se nisi še nič naučil.
Zajkljo si išči.
Če pogledam v moji širši okolici, je tako, da so ljudje, ki se nikoli niso bili v zvezi, najbolj čudni. Pač v smislu socializacije, pripravljenosti sprejemanja kompromisov, empatije, dva pa sta celo s psihološkimi problemi. Ravno tako so blizu tej nekompromisnosti tudi tisti, ki so dlje časa samski. Se mi zdi, da jim manjkajo izkušnje – takšne, kjer vidiš, da tisto tvoje prvotno mnenje ali način ne prinese vedno začetnega cilja (sploh pri otrocih imaš vedno neke preizkušnje), ter da se moraš včasih pač spremeniti, sprejeti tudi drugačno pot, način. Ker se samskim ni potrebno prilagajati, tega pač niso vajeni. Zato je z njimi navadno težje shajati, se zlasti v starosti.[/quote]
Ej, ej, ej, nakladaš.
Priznaj, da nisi sposobna živeti sama in to bo to.
Pač si tak tip ženske. Kar opravičuješ, da je s samskimi karkoli narobe.
Za samskost je treba imeti jajca, korajžo.
Pozabila si, da si lahko že pri 25 tih vdovec po dolgoletni zvezi.
Nekateri morajo takoj v novo zvezo, drugi se učijo živeti sam s sabo.
Tako življenje je brez laži.
Ker sebi na dolgi rok ne moreš lagati, medtem, ko je zveza dveh pogosto stkana iz laži ali vsaj na eni strani, ki pa jo drugi molče podpira, hrani.
V življenju samega ni odvisnosti od odnosov.
Partnerstvo je prijetno, vendar morata biti obe strani kompatibilni.
Tako ali drugače.
Samski ljudje niso nedružabni, nesposobni kompromisov, večinoma niso sposobni živeti v laži in z njo.
Ker so zelo samostojni in neodvisni, hitro najdejo na drugih lastnosti, ki jih niso sposobni prenašati.
Zato se jih marsikdo boji.
Kogar pa se ljudje bojijo, ga tudi napadajo, ker najboljša obramba je protinapad.
Toliko.
Zdj pejd pa sobotne obveznosti opravit, kar jih še nisi.
Da ne bo mož namesto tebe.[/quote]
Ja, seveda. Ko imaš 50 letnika, ki je totalno nesamostojen – živi sicer sam v stanovanju, ki ga je dobil po neki politični liniji, ampak ne zna popolnoma nič. Vse mu je stresno, umiva se enkrat na vsake kvatre, cunje mu je prala mama do izpred dveh let, danes pa hodi v oblačilih, ki smrdijo in so popacane, da joj. Ko gre po hodniku, smrdi vse za njim. Avto vozi (ampak ni varno z njim in ob njem), registracija in tehnični pa sta že preveč in vsako leto gre nekdo z njim to urejat. Računalnik zna uporabljat za brskanje po internetu, kakšna spletna banka je že preveč. Pa tudi kradejo preveč barabe, zato ima samo gotovino za plačevanje. Nakup letalske karte je bil že dvomesečni projekt, ki ga je stal ogromno živcev. Denarja mu ne manjka, je pa škrt, da bi se požrl za 5 eur. Mobitel uporablja, ampak ima neresljive probleme z vsako tehniko. Če je še nastavitev alarma hud problem. Ženske nima in ni nikoli imel, se pa zna bolestno navezati na kakšno in si to potem tudi v glavi ustvari idejo, da je njegova. Ko mu potem tista Da jasno vedeti, da ne bo nič (ni čudno, ker smrdi ko kuga), pa je grozno -depresija na višku, vse je narobe… Da je sicer najpametnejši, vedno vse ve in vse pozna, hkrati pa vedno vsakemu nasprotuje, je seveda jasno. Da mori čisto vse, ki nimajo možnosti se umakniti, je tudi normalno. Nima namreč nobenega življenja, zato visi v službi (ja, žal visi) do večera. Koristi od njega pa tudi ni. Žal pa politične veze očitno se vedno pomagajo, da se ga vsak raje izogiba in ga lastniki prenašajo.
Evo, to ti je primerek osebka, ki nikoli ni bil v zvezi. Nerazumljen, šikaniran ( seveda so se vsi postavili proti njemu, čeprav si domišlja, da ima on zasluge za vse njihov uspehe), nesocializiran – skratka psihopat. In po tvoje je takšen samec normalen? 🙂
Glede sposobnosti samskega življenja – verjamem, da so takšni, ki ne znajo in letajo od ene veze v drugo, ampak verjamem pa tudi, da večina ljudi(če bi imela na izbiro) ne bi živela sama. Tudi jaz veliko raje živim v normalni zvezi, kjer si s partnerjem deliva dobre in tudi slabe trenutke. Je pa lažje v dvoje. Tudi pa verjetno tudi ti priznavaš.
Ej, ej, ej, nakladaš.
Priznaj, da nisi sposobna živeti sama in to bo to.
Pač si tak tip ženske. Kar opravičuješ, da je s samskimi karkoli narobe.
Za samskost je treba imeti jajca, korajžo.
Pozabila si, da si lahko že pri 25 tih vdovec po dolgoletni zvezi.
Nekateri morajo takoj v novo zvezo, drugi se učijo živeti sam s sabo.
Tako življenje je brez laži.
Ker sebi na dolgi rok ne moreš lagati, medtem, ko je zveza dveh pogosto stkana iz laži ali vsaj na eni strani, ki pa jo drugi molče podpira, hrani.
V življenju samega ni odvisnosti od odnosov.
Partnerstvo je prijetno, vendar morata biti obe strani kompatibilni.
Tako ali drugače.
Samski ljudje niso nedružabni, nesposobni kompromisov, večinoma niso sposobni živeti v laži in z njo.
Ker so zelo samostojni in neodvisni, hitro najdejo na drugih lastnosti, ki jih niso sposobni prenašati.
Zato se jih marsikdo boji.
Kogar pa se ljudje bojijo, ga tudi napadajo, ker najboljša obramba je protinapad.
Toliko.
Zdj pejd pa sobotne obveznosti opravit, kar jih še nisi.
Da ne bo mož namesto tebe.[/quote]
Ja, seveda. Ko imaš 50 letnika, ki je totalno nesamostojen – živi sicer sam v stanovanju, ki ga je dobil po neki politični liniji, ampak ne zna popolnoma nič. Vse mu je stresno, umiva se enkrat na vsake kvatre, cunje mu je prala mama do izpred dveh let, danes pa hodi v oblačilih, ki smrdijo in so popacane, da joj. Ko gre po hodniku, smrdi vse za njim. Avto vozi (ampak ni varno z njim in ob njem), registracija in tehnični pa sta že preveč in vsako leto gre nekdo z njim to urejat. Računalnik zna uporabljat za brskanje po internetu, kakšna spletna banka je že preveč. Pa tudi kradejo preveč barabe, zato ima samo gotovino za plačevanje. Nakup letalske karte je bil že dvomesečni projekt, ki ga je stal ogromno živcev. Denarja mu ne manjka, je pa škrt, da bi se požrl za 5 eur. Mobitel uporablja, ampak ima neresljive probleme z vsako tehniko. Če je še nastavitev alarma hud problem. Ženske nima in ni nikoli imel, se pa zna bolestno navezati na kakšno in si to potem tudi v glavi ustvari idejo, da je njegova. Ko mu potem tista Da jasno vedeti, da ne bo nič (ni čudno, ker smrdi ko kuga), pa je grozno -depresija na višku, vse je narobe… Da je sicer najpametnejši, vedno vse ve in vse pozna, hkrati pa vedno vsakemu nasprotuje, je seveda jasno. Da mori čisto vse, ki nimajo možnosti se umakniti, je tudi normalno. Nima namreč nobenega življenja, zato visi v službi (ja, žal visi) do večera. Koristi od njega pa tudi ni. Žal pa politične veze očitno se vedno pomagajo, da se ga vsak raje izogiba in ga lastniki prenašajo.
Evo, to ti je primerek osebka, ki nikoli ni bil v zvezi. Nerazumljen, šikaniran ( seveda so se vsi postavili proti njemu, čeprav si domišlja, da ima on zasluge za vse njihov uspehe), nesocializiran – skratka psihopat. In po tvoje je takšen samec normalen? 🙂
Glede sposobnosti samskega življenja – verjamem, da so takšni, ki ne znajo in letajo od ene veze v drugo, ampak verjamem pa tudi, da večina ljudi(če bi imela na izbiro) ne bi živela sama. Tudi jaz veliko raje živim v normalni zvezi, kjer si s partnerjem deliva dobre in tudi slabe trenutke. Je pa lažje v dvoje. Tudi pa verjetno tudi ti priznavaš.[/quote]
Težke izkušnje so to, težke:-)))
Kot recimo ti, tako srečen in izpopolnjen, pa še kr nezadovoljen z družbo, politiko, motijo te samske babe, zakaj le..?[/quote]
General, tale Robi je ves zafrustrian, ker je v vezi z žensko, ki je ne privlači. Svoje frustracije pa spušča tule po monu. Najbolj trn v peti so mu seveda samske ženske, ki ga ne šmirglajo.
Meni se zdi ful brezveze razglabljat, kaj je prav in kaj ni, ker smo si ljudje tako različni in enim bolj ustreza samskost, drugim pač ne.
Problem je edino, če za nekoga samskost pomeni problem oziroma nekoga veza duši. To in zgolj samo to je lahko problem in spet ta problem mora rešit vsak sam pri sebi, brez vtikovanja xy nepomembnih ljudi s svojimi pametovanji.
Živi in pusti živeti.
Zakaj je potrebno vedno se vtikat v določeno skupino ljudi? Enkrat so na udaru tisti, ki imajo veliko otrok, drugič samohranilke z otrokom/ki, tretjič tisti, ki nimajo otrok, potem samski, pa tisti s samo enim otrokom,itd.Pa poglejmo s te strani, ali ne bi bilo dolgočasno, da bi bile samo srečno poročene družine z dvema otrokoma? Ali se je res tako težko sprijaznit, da smo različni in zato nič slabši ali boljši oz nič bolj ali manj normalni? A je treba spodbujat neke frustracije med ljudmi? Kaj imate od tega? A vam večkrat pride? A mogoče lažje spite? A ste res tolk zdolgočaseni, da je to glavna preokupacija nekaterih tukaj? To zadnje vprašanje se mi zdi dejansko najbolj zaskrbjujoče, ker potem se lahko vprašamo kam gre ta svet. Občutek imam, da se ljudem včasih v glavah rojevajo prav idiotska vprašanja, kar se bi bilo potrebno za zamislit.