Pravzaprav od zmeraj. Veze kratke, nepomembne. Ne zaljubim se dovolj..vsi mi gredo kmalu na jetra, tako da jih hitro menjam, kot se mi zahoče. Ampak drugače v lajfu mi je lepo. Imam hobije, prijatelje, veselje do življenja. Ne vem, zakaj bi me ena vsiljena monogamnost tiščala dol. Jaz gospodinja ali stroj za praznenje ne bom nikomur. Jebat ga, taka sem. Imam pa veliko kolegov, od katerih slišim, da ne gredo narazen (sicer na smrt zdolgočaseni od večletne rutine), ker partnerice lepo skrbijo zanje. Skrbim zase in to je dovolj. Egoistično? Mhm. Pa jebat ga 🙂
Dejte si reč, da je ta pritisk po parčkanju in otrocih družbeno ustvarjen. Dobro, potreba po razmnoževanju je tudi nagonska zaradi ohranitve vrste, čeprav enim, ki smo očitno mutanti, tudi ta manjka. Ostalo je vse povzročil razvoj družbe. Čez tisočletja, če še bo Zemlja “stala”, bodo na nas gledali zviška enako kot mi zdaj na srednji vek pa neandertalce in se jim bodo zdele trenutne norme blesave do fundamenta.

zelo pa ne zato, ker si samska… ampak ker enako obsojaš vse tisto, kar ni po tvojem okusu… torej obsojaš družine in imeti otroke…
tako mot ti čustiš tako blazno potrebo po samskosti in uživanju brez partnerja, popolnoma sama… tako pa jaz čutim v sebi ,da je tisto kar v duši čutim in res si srčno želim družina, partner in otroci…
zato ne blodi, da je to družneo ustvarjeno. Imej spoštovanje do drugačnih,. če ti ne maraš otrok in ne čutiš nobene povezanosti z njimi in s partnerjem na takem močnejšem nivoju, in če ti je to vse odveč, razumi, da smo tudi osebe, ki pa čutimo,d a je to naša želja, poslanstvo, dabomo lahko z družino in otroki samo se rastli, bili srečni…
sprejmi to,d a obstajamo tudi taki. Ti pa bodi sama pa nas ne obsojaj in si ne namišljaj,d a je nače čutenje in želje nerealno in družbeni pritisk… ker ni… jaz že od nekdaj vem,d a k temu težim in da me bo to osrečilo.

zelo pa ne zato, ker si samska… ampak ker enako obsojaš vse tisto, kar ni po tvojem okusu… torej obsojaš družine in imeti otroke…
tako mot ti čustiš tako blazno potrebo po samskosti in uživanju brez partnerja, popolnoma sama… tako pa jaz čutim v sebi ,da je tisto kar v duši čutim in res si srčno želim družina, partner in otroci…
zato ne blodi, da je to družneo ustvarjeno. Imej spoštovanje do drugačnih,. če ti ne maraš otrok in ne čutiš nobene povezanosti z njimi in s partnerjem na takem močnejšem nivoju, in če ti je to vse odveč, razumi, da smo tudi osebe, ki pa čutimo,d a je to naša želja, poslanstvo, dabomo lahko z družino in otroki samo se rastli, bili srečni…
sprejmi to,d a obstajamo tudi taki. Ti pa bodi sama pa nas ne obsojaj in si ne namišljaj,d a je nače čutenje in želje nerealno in družbeni pritisk… ker ni… jaz že od nekdaj vem,d a k temu težim in da me bo to osrečilo.[/quote]

ti pa rada bereš skozi očala osebnega napada, kajne? nikjer ni napisala, da vas obsoja.

če pa ti ne veš, kako ustaljene družbene norme vplivajo na način kako razmišljaš, ti pa žal ne morem pomagati. preberi kakšno družboslovno znanstveno knjigo (toliko kot imate povedat čez fdv, ampak ne bi vam pa škodilo malo sociološke osnove. bi bolj razumeli svet). ampak lažje se je nikoli ne vprašat, zakaj težiš k družini, možu in otrokom in pač živet kot noj z glavo v pesku.

poguglaj družbeno konstrukcijo realnosti.

pa pri sebi se vprašaj, zakaj se čutiš osebno napadeno?

zelo pa ne zato, ker si samska… ampak ker enako obsojaš vse tisto, kar ni po tvojem okusu… torej obsojaš družine in imeti otroke…
tako mot ti čustiš tako blazno potrebo po samskosti in uživanju brez partnerja, popolnoma sama… tako pa jaz čutim v sebi ,da je tisto kar v duši čutim in res si srčno želim družina, partner in otroci…
zato ne blodi, da je to družneo ustvarjeno. Imej spoštovanje do drugačnih,. če ti ne maraš otrok in ne čutiš nobene povezanosti z njimi in s partnerjem na takem močnejšem nivoju, in če ti je to vse odveč, razumi, da smo tudi osebe, ki pa čutimo,d a je to naša želja, poslanstvo, dabomo lahko z družino in otroki samo se rastli, bili srečni…
sprejmi to,d a obstajamo tudi taki. Ti pa bodi sama pa nas ne obsojaj in si ne namišljaj,d a je nače čutenje in želje nerealno in družbeni pritisk… ker ni… jaz že od nekdaj vem,d a k temu težim in da me bo to osrečilo.[/quote]

ti pa rada bereš skozi očala osebnega napada, kajne? nikjer ni napisala, da vas obsoja.

če pa ti ne veš, kako ustaljene družbene norme vplivajo na način kako razmišljaš, ti pa žal ne morem pomagati. preberi kakšno družboslovno znanstveno knjigo (toliko kot imate povedat čez fdv, ampak ne bi vam pa škodilo malo sociološke osnove. bi bolj razumeli svet). ampak lažje se je nikoli ne vprašat, zakaj težiš k družini, možu in otrokom in pač živet kot noj z glavo v pesku.

poguglaj družbeno konstrukcijo realnosti.

pa pri sebi se vprašaj, zakaj se čutiš osebno napadeno?[/quote]
ne pocutim se napadeno… argumentirala sem, da se ocitno ona skozi roznata ocala pretvarja, da nikogar ne oboja, pač pa obsoja… s stavkom, kjer sem ga zgoraj citirala… ker če trdi, da je nekaj zgolj družbeno vsiljeno zaradi pritiska… potlej nam, ki tako čutimo sami zase in na nas ne vpliva nihče zunaji v tem pogledu, nas torej hoče prepričati, da mi ne moremo tako čutiti, ampak nam je nekdo to vsilil…
pa nam ni… sebe sem izpostavila samo zatio, ker sama tako iskreno čutim – ja brez vsakršne prisile, in ne vem kaksnih druzžbenih norm… pa ti lahko kakorkoli guglaš in me prepričuješ v nasprotno- me ne boš prepričala, ker sama za svojimi čustvi in čutenjem stojim in vem na podlagi česa sem jih izoblikovala… zafgotovo ne na podlagi nobenega pritiska niti slučajno ne… zdaj če ti tega ne moreš sprejeti,d aobstajamo tudi ljudje, ki to iskreno čutimo brez vsakršnega pritiska okolice, pa je tvoj problem… pa guglaj še naprtej – ker očitno nate . na tvoje misšljenje, vrednote – skladno stem, kar pišeš, vbpliva samo tisto kar poguglaš, sama si ne znaš očitno nič izoblikovati… če nate tako potencirano vpliva okolje in vsi drugi, name ne, ker sem v stiku sama s seboj in ne toliko pod vplivom okolice…

ti pa rada bereš skozi očala osebnega napada, kajne? nikjer ni napisala, da vas obsoja.

če pa ti ne veš, kako ustaljene družbene norme vplivajo na način kako razmišljaš, ti pa žal ne morem pomagati. preberi kakšno družboslovno znanstveno knjigo (toliko kot imate povedat čez fdv, ampak ne bi vam pa škodilo malo sociološke osnove. bi bolj razumeli svet). ampak lažje se je nikoli ne vprašat, zakaj težiš k družini, možu in otrokom in pač živet kot noj z glavo v pesku.

poguglaj družbeno konstrukcijo realnosti.

pa pri sebi se vprašaj, zakaj se čutiš osebno napadeno?[/quote]
ne pocutim se napadeno… argumentirala sem, da se ocitno ona skozi roznata ocala pretvarja, da nikogar ne oboja, pač pa obsoja… s stavkom, kjer sem ga zgoraj citirala… ker če trdi, da je nekaj zgolj družbeno vsiljeno zaradi pritiska… potlej nam, ki tako čutimo sami zase in na nas ne vpliva nihče zunaji v tem pogledu, nas torej hoče prepričati, da mi ne moremo tako čutiti, ampak nam je nekdo to vsilil…
pa nam ni… sebe sem izpostavila samo zatio, ker sama tako iskreno čutim – ja brez vsakršne prisile, in ne vem kaksnih druzžbenih norm… pa ti lahko kakorkoli guglaš in me prepričuješ v nasprotno- me ne boš prepričala, ker sama za svojimi čustvi in čutenjem stojim in vem na podlagi česa sem jih izoblikovala… zafgotovo ne na podlagi nobenega pritiska niti slučajno ne… zdaj če ti tega ne moreš sprejeti,d aobstajamo tudi ljudje, ki to iskreno čutimo brez vsakršnega pritiska okolice, pa je tvoj problem… pa guglaj še naprtej – ker očitno nate . na tvoje misšljenje, vrednote – skladno stem, kar pišeš, vbpliva samo tisto kar poguglaš, sama si ne znaš očitno nič izoblikovati… če nate tako potencirano vpliva okolje in vsi drugi, name ne, ker sem v stiku sama s seboj in ne toliko pod vplivom okolice…[/quote]

ne razumeš, kaj ti hoče povedat. in jst 🙂 pa ni panike.

lej, okolje, v katerem rasteš, vpliva na tvoje vrednote, na to, kako čutiš, kako doživljaš stvari. če rečeš, da nič ne pritiska nate … to bi bilo možno samo, če bi odrasla sredi ničesar sred sahare.

sej ni nič narobe s tem, da si želiš familije, super zate. ampak to da si jo želiš, je plod tisočletnega razvoja družbe. pritisk je lahko povsem latenten, indirekten. that’s it. eni znajo malo bolj objektivno pogledat na stvari, drugi ne. ampak tako je vedno bilo. no worries 😀

Tud meni gredo na ku.rac s tem, kaj je normalno, kaj je naravno. NiČ!
Naravno je, da se zarad hrane in bejb deci pobijejo med sabo. To je naravno. Normalno pa ni nič, je samo eno bedno povprečje.

razvijejo obrambne mehanizme in v vsem vidijo zaroto proti njim. Moja sestra, krasna osebnost, moja najboljša prijateljica, najboljša teta, kmalu bo 50, ampak težka na čase za popizdit. Popolnoma nekompromisna, netolerantna, celo sovražno nastrojena do okolice. Ko kaj rečem, je prepir, ona pa že ni taka, kaj to jaz vidim, ona pač ne, to da se spiči skoraj z vsakim, ki ji nasprotuje, pa vidi kot posledico zarote proti emancipiranim ženskam, ki vse zmorejo same, oz. s pomočjo denarja.

…, toda meni bi se prižgal rdeči alarm če bi srečal 30-letnico, ki še nikoli ni bila v zvezi. Najprej bi se pozanimal o njeni preteklosti, postavil bi ji kup vprašanj.

Bivša sošolka je pri 42 brez partnerja, otrok in zveze. Ni lezbijka, moškega si želi, je pa punčkasta, kot bi nikoli ne prerasla 14 leta. Ona bi lepega, bogatega,mladega,pametnega, ki bi jo razvajal in oboževal, fantazira kako bi bilo če…..v resnici pa se boji pogledati v oči in spregovoriti na glas če je tip v bližini. Je situirana, urejena, nesamozavestna, v njenem življenju je le ona in njene želje,potrebe… Resnično življenje pa ji beži, medtem, ko nekaj išče, pa sama ne ve kaj bi…

Takšnih izgubljenih duš je v moderni družbi veliko. Ne samo žensk, tudi moških. Družbene spremembe so v zelo kratkem času razvrednotile ureditev, ki je veljala skozi tisočletja človeškega obstoja zato vedno več ljudi tone v nek svoj svet in se počuti odtujenih in izgubljenih…

Sem srecno samska. In kaj je narobe s tem? 🙂
Vsekakor raje to, kot pa biti partnerica moskega, ki bi me varal ali pretepel ali bila v zakonu zelo nesrecna, ker je tip dolgocasen ali ignorantski ali pa te zanicuje.