SLAVNI BOROVNIŠKI VIADUKT- NEKDANJI NAJVEČJI ŽELEZNIŠKI OBJEKT V SREDNJI EVROPI
kjut…potaplačka tuk da veš, bereš lahka, pišeš pa lahka samo če se strinjaš z avtorjem teme…….še kako poznano :))))[/quote]
WildWind,
si se zopet spozabila in se v temo po nepotrebnem vtaknila!!!
Saj si napisala, da me boš pustila pri miru, ti “pozabljivka”!!!
Ali knjigo “PO SLEDOVIH ČRNE ROKE” si že prebrala??? Tudi to si obljubila!!![/quote]
hmmmm. Prababi…..v to temo sem se vtaknila že prej…pa se bom še znova……zakaj pa ne? a ti tisti srček omogoča , da nas brezsrčkaste lahko brez sankcij provociraš?
WildWind,
si se zopet spozabila in se v temo po nepotrebnem vtaknila!!!
Saj si napisala, da me boš pustila pri miru, ti “pozabljivka”!!!
Ali knjigo “PO SLEDOVIH ČRNE ROKE” si že prebrala??? Tudi to si obljubila!!![/quote]
hmmmm. Prababi…..v to temo sem se vtaknila že prej…pa se bom še znova……zakaj pa ne? a ti tisti srček omogoča , da nas brezsrčkaste lahko brez sankcij provociraš?[/quote]
“brezmadežnica”,
le v katero temo se ti ne vtakneš??? :-))))))
Ne mešaj srček. :-))) Ko bi ga ti imela, ne bi žalila nedolžnih žrtev. Pra v vsako temo, katero sem posvetila žrtvam, si se vedno prva vtaknila in žalila!!!
Okrogla obletnica je tukaj.
Sinoči, 10. aprila 2011, pozno zvečer je minilo 70 let, ko je JUGOSLOVANSKA VOJSKA onesposobila “SLAVNI BOROVNIŠKI VIADUKT”. Vaščani smo se umaknili na varno in čakali kdaj bo zagrmelo. Nepozabno grmenje je bilo, ko se je zrušilo nekaj kolon mostu.
Jugoslovanska vojska je razpadla, naslednji dan smo že videli kako so italijanski vojaki maširaali po naši Sloveniji.
Na današnji dan, pred 70. leti, pa so že vkorakali v Slovenijo zgoraj že omenjeni okupatorji.
Za “Slovenski narod”, pa se je začelo grozno mučno trpljenje, ki je trajalo, štiri dolga leta.
http://javor.pef.uni-lj.si/~racki2004html/petra_zalar/viadukt.html
Borat_Pohar,
pobite nedolžne žrtve iz teme v “preserskem procesu” nimajo nič z žrtvami povojni pobitih!!!
Ne mešaj jih skupaj!!!
Vprašaj se raje, kdo jih je zavedel, da so se spečali z okupatorjem in mu celo prisegli!!!
Namesto, da se bi uprli okupatorju, so se za njega borili!!!
Vprašaj se, zakaj jih njihovi “bogibatine” niso rešili??? Rešili so samo sebe in še naprej delali zgago!!! Pisarili so, od tam iz prek “luže”!!! Zelo žaljiva pisma so pisarili tudi pokojnemu, zelo spoštovanemu škofu dr. Alojziju Šuštarju. Pobrskaj in poglej pisma, ki so mu jih pisarili po letu 1990.
Mogoče ti jih bodo dali na vpoglek v arhivu ljubljanske škofije.
Zgoraj sem ti napisala samo en primer, “dobro ga preberi”, pa jih je bilo mnogo!!! Dogajali so še po osvoboditvi leta 1945.
Da so prav ti domači izdajalci mnogo zavednih Slovencev ovadili, pobili in jih izročali okupatorju, ko jih je pošiljal v koncentracijska taborišča, nobenemu niso sodili, dokazali krivdo!! Krivda je bila samo to, da so bili zavedni Slovenci.
Ma, dej, dej, sploh nisi prebral zgornji dogodek!!! Tebi kaj dopovedat, je škoda časa! Trobiš svoje in konec! Domobranci so imeli vse prav, ker so se borili za okupatorja in izdajali zavedne Slovence.
Kdo je streljal v Franca Mojškerča in to že po končani drugi svetovni vojni????
Beri, beri beri, skrivači, izdajalci Slovenskega naroda!!!
Ma, dej, dej, sploh nisi prebral zgornji dogodek!!! Tebi kaj dopovedat, je škoda časa! Trobiš svoje in konec! Domobranci so imeli vse prav, ker so se borili za okupatorja in izdajali zavedne Slovence.
Kdo je streljal v Franca Mojškerča in to že po končani drugi svetovni vojni????
Beri, beri beri, skrivači, izdajalci Slovenskega naroda!!![/quote]
Katera stran je po že končani vojni streljala nedolžne ljudi?
Ma, dej, dej, sploh nisi prebral zgornji dogodek!!! Tebi kaj dopovedat, je škoda časa! Trobiš svoje in konec! Domobranci so imeli vse prav, ker so se borili za okupatorja in izdajali zavedne Slovence.
Kdo je streljal v Franca Mojškerča in to že po končani drugi svetovni vojni????
Beri, beri beri, skrivači, izdajalci Slovenskega naroda!!![/quote]
Katera stran je po že končani vojni streljala nedolžne ljudi?[/quote]
Franca Mojškriča, so ustrelili, poraženci, okupatorjevi sodelavci, domobranci, domači izdajalci, iz skrivališča, so se priplazili v njegovo stanovanje in ga pokončali v pričo noseče žene in v pričo 3-letnega sinčka. In to leta 1948, že po končani drugi svetovni vojni. Kapiš???
Pa to ni bil samo en primer.
Malo beri kaj so napravile druge države z domačimi izdajalci.
Povojni poboji je bil obračun po WWII, ne ti ne jaz tega ne bova rešila!
Iz vojne, bi se morali ljudje kaj izučiti, žal, se še niso! Tebi podobni se pa ne bodo nikoli!
Tokrat se pa moram strinjati s teboj. midva tega problema ne bova rešila. Dokler ne bosta obe strani priznali krivdo, ne bo sprave! Vem, kaj muči komuniste. Med vojno sta pobijali obe strani (tu bi se še strinjali) po vojni pa samo komunisti. In vidiš, v tem je problem, ker komunisti nočejo priznati povojnih pobojev. Zato pa tudi ne pride do t.i. sprave.
Mi hočeš podtakniti, da si ponovno želim vojno v Sloveniji? Ne, hvala! Sem jo doživel in preživel leta 1991, ko je tako opevana titova vojska (JNA) napadla Slovenijo. Bil sem na fronti, ko smo bolj ali manj uspešno odbijali napade agresorske vojske. Za samostojno Slovenijo je umrlo in bilo ranjenih kar nekaj ljudi. Tega po 20. letih nihče ne omenja, kar je zame sramota!
Tokrat se pa moram strinjati s teboj. midva tega problema ne bova rešila. Dokler ne bosta obe strani priznali krivdo, ne bo sprave!
Vem, kaj muči komuniste. Med vojno sta pobijali obe strani (tu bi se še strinjali)
po vojni pa samo komunisti.
In vidiš, v tem je problem, ker komunisti nočejo priznati povojnih pobojev. Zato pa tudi ne pride do t.i. sprave. [/quote]
Borat_Pohar,
Ne, ne bova rešila in čas je, da nehaš s tem tvojim pisanjem!
Najprej se seznani z dogodki v WWII. 30.03.2011 ob 23:15, sem ti prilepila dva linka, pa zgleda, da jih nisi predelal, zato ti jih bom še enkrat!
Ne bo sprave, pišeš!
Tudi to si spregledal! Saj sta bila v Kočevskem rogu, pokojni škof dr. Alojzij Šuštar in takratni predsednik RS Milan Kučan, ko so opravili spravo. Žal se “poraženci” v WWII. s tem niso strinjali.
Po vojni so pobijali samo komunisti, pišeš!
Kaj pa primer Franc Mojškrič, pa še veliko drugih je bilo, ko zločince niso mogli ugotoviti.
Beri knjigo Sv. Urh, boš veliko izvedel!
Meni, ne boš mogel opravičiti domobrance, črnorokce KA in še ostale okupatorjeve pomagače, ko jih ti tako zvesto zagovarjal, Sem živela v WWII. in sem si jih dobro zapomnila!
Na koroškem, kamor so se zatekli so streljali do 15. maja1945 dokler jih niso razorožili Angleži!
Nemci, so po podpisu kapitulacije odložili orožje, domobranci pa ne!
Tam pri mostu je padlo prek 200 partizanov, postrelili so jih domobranci.
Nekateri domobranci so dejali, da ne gredo z njimi, da gredo domov. Domobranski oficir je pri zidu ob cerkvi ustrelil 9 domobrancev. To je pisalo v takratnih cajtengah.
Komunisti so že zdavnaj priznali povojne poboje. Domobranci, pa nočejo priznati, da so ovajali zavedne Slovence okupatorju, jih pobijali, po vsej Sloveniji. Mnogo jih izročili okupatorju, ta pa jih je odvažal v koncentracijska taborišča.
Le oglej si, po vsej Sloveniji je mnogo spomenikov, v vsaki vasi in mnogih krajih so obeležja, kjer so jih pobili okupatorji ali pa domači izdajalci – domobranci.
S tem se boste morali sprijazniti, ne pa se delati “nedolžne angelčke”!
Nič ti ne podtikam! To so tvoje blodnje!
Ti si osamosvojitveno vojno leta 1991, jaz pa obe! Osamosvojitveno, sem kar dobro probala, saj sem imela vojake pred nosom, do oktobra, ko so odšli! Ampak, 10 dni ali pa štiri leta je velika razlika!!!
Evo, še obljubljeni link!
KONCENTRACIJSKO TABORIŠČE JASENOVAC
http://sl.wikipedia.org/wiki/koncentracijsko_tabori{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}C5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}A1{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}C4{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}8De_Jasenovac
Preklikaj in preberi, poglej vse slike! Preberi vse po točkah od 1 do 12.
Ne pozabi na točke:
4. – Metode sredstva za masovno uničevanje
5. – Ženske in otroci v taborišču Jasenovac
6. – Konec taborišča
7. – Beg ustašev in njihovo povojno življenje
Pod 4 – Kaj so delali od leta 1941, do pomladi 1945, . . .. . . . beri počasi in se zamisli!
Pod 5 – Ženske in otroci v taborišču Jasenovac – – – Po rezultatih dosedanjih raziskav je NDH od leta 1941 do 1945 življenje izgubilo 74.762 otrok, dalje beri v linku, . . .
Vzemi si čas in dobro preklikaj vse, kar se ti lahko odpre.
Kot rečeno, celo nacistični generali do bili pretreseni nad temi zločini; tako je general von Horstenan, ki je bil Hitlerjev poslanik v Zagrebu v svojem dnevniku leta 1942 pričujoče zapisal, da so bila ustaška taborišča v NDH “bistvo gnusa”, . . . .
Pod 7 – Beg ustašev
Več kot 1000 največjih hrvaških vojnih zločincev je uspelo pobegniti v obdobju po vojni, nikoli kasneje jih niso našli.
Pa še to!
Kdo so v “Hudi jami”? Še nisem zasledila. Mediji so pisali, da so tam bežeči, ko so delali zgoraj omenjeni “gnus”.
S kakšno pravico, so bežali preko slovenskega ozemlja?
S kakšno pravico se pripisujejo žrtve v “HJ” samo slovenskim partizanom?
Za tistih 100.000 pobitih žrtev, ko jih vedno malaš, pa napravi poimenski spisek.
Vidim, da je tema “SLAVNI BOROVNIŠKI VIADUKT” prišla med najbolj brane.
Iz citiranega posta je razvidno, da bo jutri 7. marca preteklo že 74 let, od takratnih žalostnih dogodkov.
V “GRAMOZNI JAMI” so 7. marca 1942 leta, usmrtili nedolžne žrtve.
Več je napisano v temi.
Škoda, da ni več aktiven link VIADUKTA. Upam, da se ga lahko dobi na VIKIPEDIA.
V roke mi je prišel “NAŠ ČASOPIS”, namenjen je petim občinam, tudi “Občini Borovnica”
Borovničani, nikoli ne pozabijo na nedolžne žrtve, tudi letos so se jim poklonili.
Iz “NČ” bom prepisala članek.
Tema BOROVNIŠKI VIADUKT, je bila ne dolgo nazaj, “najbolj branih tem”, kdor je temo bral v celoti, je videl, kako so nekateri nesramno pisali in zelo grdo svinjali temo, nedolžnih žrtev.
Ni kaj, so BREZČUTNI!
Vir: NAŠ ČASOPIS, 31. MAREC 2014
Spominski dan Občine Bovrovnica
Ure spomina na žrtve vonj
Borovnica je imela 10. marca svoj spominski dan, ko se je poklonila žrtvam vseh vojn.
V dopoldanskem času je potekala “ura spomina”, popoldne pa se je delegacija odpravila v Gramozno jamo.
“Vprašali bodo kje je moj ata, vsaki človek bo rekel, nedolžen je moral na drugi svet … Vsaki dan se Vas spomnim in vsaki dan po malem jokam, ko me čaka nedolžna smrt in bomo čakali konca našega življenja,”
je ure pred smrtjo, 10. marca 1942, v poslovilnem pismu pretresljivo zapisal Ciril Gabrovšek.”
Bil je le eden od šestnajsterice, ki jim je bila tedaj po krivici odvzeta pravica do življenja, in eden od milijonov, ki so postali žrtve nesmiselnih morij dvajsetega stoletja. Spopminu na grozote vonj, s poudarkom na nikoli več, so se letos pridružili borovniški osnovnošolci, ki so v dopoldanski “uri spomina” gostili zadnjega preživelega iz Preserskega procesa, Ivana Pivka.
Obogatioli pa so tudi slovesnost v Gramozni jami, kamor se je popoldan podala delegacija občanov s praporščaki in županom Andrejem Ocepkom na čelu. Frančišek Drašler, predsednik društva ZB za vrednote NOB, je k spomeniku talcem položil občinski venec, v spremljajočem kulturnem programu pa so pod vodstvom Metke Pristavec Repar nastopili učenci in učenke z branjem omenjenega poslovilnega pisma, recitalom del Karla Destovnika Kajuha in Manka Golarja ter spominov dveh preživelih iz taborišča na Rabu; malo dolinico so občasno zapolnili tudi otožni zvoki harmonike mladih harmonikarjev.
Zbrane je nato nagovoril župan Ocepek:
“Zbrali smo se na tem svetem mestu, svetem za Slovence, svetem za vse svobodoljubne narode sveta, za ves svobvodoljuben svet. Tu na tem mestu so na oltar položili svoja življenja mnogi zavedni Slovenci, ki so padli pod streli vojske fašističnega okupatorja.
Pred 72. leti, na današnji dan, tudi 16 naših rojakov in sokrajanov. Obsojeni so bili na smrt z ustrelitvijo na Preserskem procesu, ker naj bi bili udeleženci partizanskega napada na železniški most pri Preserju v noči na 5. december 1941.
Nikomur od tu ustrelejenih pa tudi ostalih , ki so bili na tem procesu obsojeni na dolgoletne in krajše ječe, niso dokazali sodelovanja pri tem napadu in akciji.
Nekatera priznanja ali na pol priznanja so bila pač plod dolgega in hudega mučenja pri zasliševanju.
Okupacijska oblast in takratni sodni tribunal nista niti imela namena kaznovati pravih krivcev. Kaznovati in obtožiti sta pač hotela Slovence, domoljube, jih ustrahovati in pokoriti. To jin ni ravno najbolje uspelo.
Po slabem letu in pol so tudi sami položili orožje, popolnoma po italijansko. in podpisali kapitulacijo.
Za to so bili od mednarodne skupnosti nagrajeni z neplačevanjem vojne škode.
Rahlo manj kot v prvi svetovni vojni, ko so bili nagrajeni z Istro, Primorsko in Notranjsko.
Občina Borovnica danes praznuje spominski dan. Na nas vseh zavednih Slovencih in domoljubih, je obveza, da ta dan ostane med nami ne samo v spominu, ampak živ in spodbuden, saj se je pred nekaj leti kar nekaj Borovničanov in Borovničank, ki so imeli možnost in pravico odločanja, odločilo, da je ta dan premalo pomemben za občinski praznik.
Spoštovani, zbrani na tem mestu iz leta v letu dokazujemo, da nam ni vseeno, da se zavedamo žrtev , padlih tukaj in širom po naši domovini, zato da mi živimo v svobodni deželi in svoji državi, da imamo svoj jezik in svojo kulturo ter da imamo prijatelje po vsem svetu, da smo spoštovani kot ljudje in kot narod. In samo naša zavest in odnos do dogodkov nam zagotavlja boljšo bodočnost.
Vabim, da se še velikokrat udeležimo teh prireditev, da počastimo spomin in da njim in sebi dokažemo, da niso umrli zaman.
Slava jim!”
(Damjan Debevec, foto: DD)
P.s.
Borovničani in župan Ocepek. HVALA VAM!
Ne pozabite tega žalostnega dogodka, spominjajte se ga še naprej.
Nam starejšim, ko smo to doživeli in spremljali, je ta dogodek nepozaben.
PRABABI