So vaši znani predniki vsi imeli slovenske priimke – bili Slovenci?
Tistih francoskih priimkov je bore malo. Vsi tisti Francozi bi se morali tukaj tudi poročiti. Nezakonski otroci niso pridobili očetovega priimka.
To pa že ne bo držalo. Pri kolikih illegitiums kasneje pripišejo, da ga je oče priznal!
Pri mojem predniku iz tistega časa (po Ilirskih provincah) pa prav piše: DEZERTER.
https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uact=8&ved=0ahUKEwjPvOvQ0s_YAhXSKFAKHe9hChQQFggnMAA&url=https{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}3A{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2F{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2Fsl.wikipedia.org{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2Fwiki{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2FIlirske_province&usg=AOvVaw0zpEQ-6WCkVTvJSLv4vp8l
Hecno, da je moj (sicer povsem slovansko-balkanski) priimek na -ic ohranjen tudi na Bavarskem in Svabskem kot “avtohton” (se iz plemenskih casov).
tam je ch…. popovich, jankovich….
[/quote]
Govorim o konkretnem priimku, ki je eden redkih balkanskih , se ohranjenih v izvirni obliki, do neke mere avtohton (izpred casov “drzav”) na obmocju DACH.
[attachment=0]petrusic.PNG[/attachment]
Govorim o konkretnem priimku, ki je eden redkih balkanskih , se ohranjenih v izvirni obliki, do neke mere avtohton (izpred casov “drzav”) na obmocju DACH.
petrusic.PNG
[/quote]
hecno
tale članek ne piše nič o avtohtonih petrusicih na bavarskem, ampak o integraciji ićev v švici, če bodo dovolili enostavnejšo spremembo priimkov. očitno se v švici ni dovoljeno preimenovat.
hecno
tale članek ne piše nič o avtohtonih petrusicih na bavarskem, ampak o integraciji ićev v švici, če bodo dovolili enostavnejšo spremembo priimkov. očitno se v švici ni dovoljeno preimenovat.
[/quote]
Se mi je zdelo. Gre zato, zakaj v ZDA uporabljajo John DOe… Zakaj so sSlovenci Janezi… Zakaj je avtor uporabil priimek Petrusic? Morda, zgolj morda, ker je ta priimek tudi na -ic, pa vendar ze dolgo prisoten (kot tipski primerek “zablode” o kateri pise). Aj-aj-aj… a sploh se kdo razume, kar bere?
Nihče tega ni rekel. Ravno obratno;).
[/quote]
Pojasnil. Za vsak slucaj. Da ne bo kakih nesporazumov.
—
By the way… ste se kdaj vprasali, kje je zibelka (moderne) civilizacije? 😛
Se mi je zdelo. Gre zato, zakaj v ZDA uporabljajo John DOe… Zakaj so sSlovenci Janezi… Zakaj je avtor uporabil priimek Petrusic? Morda, zgolj morda, ker je ta priimek tudi na -ic, pa vendar ze dolgo prisoten (kot tipski primerek “zablode” o kateri pise). Aj-aj-aj… a sploh se kdo razume, kar bere?
[/quote]
eh ja, mogoče pa zato, ker je pobudnik spremembe zakona o katerem je govora v članku, ivica petrušič. eh ja….
Würde aus Petrusic tatsächlich Glarner, wie es die Kampagne suggeriert? «In letzter Konsequenz soll das möglich sein», sagt der Präsident der Aargauer Secondos, Ivica Petrusic.
LOL
eh ja, mogoče pa zato, ker je pobudnik spremembe zakona o katerem je govora v članku, ivica petrušič. eh ja….
Würde aus Petrusic tatsächlich Glarner, wie es die Kampagne suggeriert? «In letzter Konsequenz soll das möglich sein», sagt der Präsident der Aargauer Secondos, Ivica Petrusic.
LOL
[/quote]
Clanka nisem bral, priznam. Sem zgolj poguglal za “petrusic nachname häufigkeit”. Sicer pa ni bistveno. Gre za priimek iz trikotnika, kjer se danes razmejujeta Crna Gora, BiH in Hrvaska, ki se je siril, podobno kot mnogi drugi. Kogar zanima, lahko malo pobrska. Je kar zanimivo. Kar sem hotel povedati pa je, da je priimek (z vidika geneaoloskega drevesa) precej vprasljiv pokazatelj.
Vesel sem, da se je debata razvila.
Na Bavarskem, še posebno in Oberbayern, Algau, okoli Bodenskega jezera, Tirolska (vse tri) in Švica sploh, pa Furlanija, Benečija, Lombardije in Piemont do reke Pad, Koroška in Štajerska itak, pa tudi Solnograška ter Zgornja Avstrija (ostale dele ne poznam) – popolnoma naši priimki.
Nekdo je vprašal, če tudi otroke tako učim? Nepotrebno vprašanje. Moj sin je že pri dveh letih znal našteti vseh 16 nemških zveznih dežel, 9 avstrijskih, 26 CH kantonov (tudi oba polkantona) … naj se pripravi na svojo PRIHODNOST, ki je bila nekoč naša skupna PRETEKLOST….
Vesel oče
Zanimiv je prof. dr. Anton Bebler – natančno mi je povedal, da njegov rod izvira iz Švice, kanton Zug. Povedal mi je tudi, da se je praded že vkrcal na ladjo za Ameriko, ker pa se je na ladji stepel, ga je kapitan kaznoval tako, da mu je ob priplutju pokazal Long Island skozi zaporniško lino, nato pa ga odpeljal nazaj v Trst.
Njegov oče pa je naredil krasno kariero v “partizanih”. Zaradi naše švicarske trmoglavosti bi ga skoraj pobili “partizani”.
Kot je povedal, je tukaj tudi napisano:
V Rusiji je ponovno srečal Edvarda Kardelja, ki ga je napotil v državljansko vojno v Španijo, kamor je leta 1936 tudi odšel. Ponarejene dokumente je dobil v Parizu, od koder je krenil v Madrid. V vojni je pomagal republiki, ki se je bojevala proti desnici, ki jo je vodil general Franco. Bil je dvakrat ranjen, enkrat huje. Po končani vojni, v kateri je zmagal diktator Franco, je bil poškodovan pripeljan v Francijo, kjer so ga primerno oskrbeli. Ker so ga iz države izgnali, se je odločil oditi v Švico, kjer pa so ga ob nelegalnem prečkanju meje zaprli v švicarski zapor. S pomočjo odvetnika mu je uspelo priti do švicarskega potnega lista, ki ga je dobil na podlagi dokazov, da je v Švici živel njegov ded.
Res, užitek se je pogovarjati s takim človekom:
Bebler je takrat v partijskem vodstvu že postal manj vreden, ker je bil intelektualec in ni sovpadal z ideologijo komunizma. Zelo je nasprotoval dejanjem nekaterih partizanov, ki so zlorabili oblast in izvajali nepotrebno nasilje.
Poleti leta 1942 je prišlo do hude ofenzive Italijanov, ki je ogrozila osvobojeno ozemlje. Njen 4. del je bil usmerjen proti partizanski bazi v Kočevskem rogu. Ob času napada Beblerja ni bilo tam, ker je ravno odšel na Notranjsko, bili pa so tam vsi glavni tvorci slovenske komunistične revolucije. Zbral je bližnje partizane v Manevrski bataljon in jim naročil, da naj napada italijanski obroč okoli Roga. Ustanovil je posebno skupino, Beblerjev štab, ki je postal rezervno poveljstvo partizanskih čet. V vasi Trebelno je 4. septembra ustanovil partizansko brigado Matije Gubca iz treh bataljonov. Nato je ustanovil še Cankarjevo brigado. Medtem je odkril, da Rog ni bil več obkoljen. Vodstvo je bilo zelo jezno, ker je Bebler na lastno pest ustanovil dve brigadi. Za kazen so ga razrešili kot namestnika poveljnika Glavnega štaba in ga 5. oktobra poslali na Primorsko. Vodstvo se ga je namreč balo zaradi njegove izobrazbe.
Kardelj mu je naročil, da naj na Primorskem in Notranjskem naredi čistko in se znebi vseh sovražnikov (Bela garda, okupator), prepreči pa naj tudi državljansko vojno. Bebler njegovih ukazov ni dosledno upošteval in je spore reševal diplomatsko, razen v najhujših primerih.
Po darilu antifašističnega italijanskega vojaka, ki je priskrbel letalo, se je Bebler odločil da bo z njim obvestil partijo o nemški pripravljenosti. Poletel je v Novo mesto, kjer je poročal o množičnosti vstaje na Primorskem in dobil navodila za priključitev te pokrajine Sloveniji.
Leta 1948 je jugoslovanska delegacija odšla na mirovno konferenco o režimu plovbe in pravicah priobalnih držav ob Donavi. Na tej konferenci so se že videli globoki razkoraki med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Po poglobitvi krize so Beblerja zadolžili, da naj s pomočjo stikov z zahodnimi diplomati razišče možnost za pridobitev ugodnih posojil in gospodarske pomoči. Državni podsekretar je ostal vse do jeseni leta 1949, v tem času je veliko naredil za okrepitev stikov z zahodnimi državami.
Konec leta je prevzel za Jugoslavijo pomembno mesto kot stalni predstavnik v OZN. Tu je imel pomembno vlogo ob začetku vojne v Koreji leta 1950, med severnim in južnim delom. Skupaj z Egiptom in Indijo je nasprotoval odločitvi, po kateri naj bi južnokorejska vojska postala vojska OZN. Ko se je Generalna skupščina preselila v Pariz, se je jugoslovanski odbor pripravil in predstavil dokaze proti ZSSR. Čez dve leti, 1952, so Beblerja odpoklicali iz OZN in ga ponovno imenovali za namestnika zunanjega ministra. Istega leta se je tudi zamenjal minister, saj je na položaj prišel Koča Popović.
Kot predstavnik Jugoslavije je Bebler vodil številne pogovore z veleposlaniki vodilnih držav NATO in pogajanja s Turčijo in Grčijo o sklenitvi trojnega obrambnega zavezništva, ki so ga države podpisale avgusta 1954 na Bledu, neformalno so ga imenovali Balkanski pakt. V 50. letih je sodeloval pri pomembnih dogovorih, ki so kasneje pripeljali do gibanja neuvrščenih. Ko je potekala delitev oblastniškega nadzora med Rankovićem in Kardeljem, je Bebler zastopal stališča slednjega. Bil je tudi dvakrat neuradni kandidat za zunanjega ministra, a na ta položaj ni nikoli prišel zaradi svojih neproletarskih korenin.
Imate tudi vi kakšno luštno prigodo iz življenja davnih prednikov?
Vir:
https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uact=8&ved=0ahUKEwi2h6iegtDYAhUL6KQKHbquBOgQFggqMAA&url=https{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}3A{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2F{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2Fsl.wikipedia.org{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2Fwiki{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}2FAle{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}25C5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}25A1_Bebler&usg=AOvVaw2paQRzby7QS-2X2buNTgH3
