Šolski sistem nas starše sili, da za šolo delamo skupaj z otroki
hja, bilo bi skrajno zanimivo, če bi starši objavljali vse teste, ki jih rešujejo naši otroci … včasih so v njih tako veliki nesmisli da ob testu obsediš in ne veš kaj bi otroku rekel … dobre so tudi tiste, kjer je v vprašanju kup slovničnih napak, potem pa učiteljica za nek xy predmet v odgovoru ocenjuje med drugim tudi pravilno slovnico … res cvetke ..
Vedno so bile, le da niso številčne, pač pa so podane pisno. Eni pa to jemljete, kot da to niso ocene, pa so, imajo isto vrednost kot številčne.
[/quote]
Opisne ocene praviloma niso primerljive s številčnimi.
Če bi bile, ne bi obstajala vedno večja tendenca po (neformalnem) vpeljevanju številčnih ocen že tudi v prva dva razreda OŠ.
Opisne ocene praviloma niso primerljive s številčnimi.
Če bi bile, ne bi obstajala vedno večja tendenca po (neformalnem) vpeljevanju številčnih ocen že tudi v prva dva razreda OŠ.
[/quote]
Ni res.
Res pa je da tako misli veliko staršev in kar nekaj učiteljev.
Če podam pisno oceno recimo, zelo dobro se orientira na površini, odlično razporedi števila po številski premici, ob izdatni pomoči sešteva števila večja od 10……kaj ni jasno?
Ni res.
Res pa je da tako misli veliko staršev in kar nekaj učiteljev.
Če podam pisno oceno recimo, zelo dobro se orientira na površini, odlično razporedi števila po številski premici, ob izdatni pomoči sešteva števila večja od 10……kaj ni jasno?
[/quote]
Če podaš opisno oceno, kaj vse otrok že obvlada, ne napišeš pa, kar je običajna pomanjkljivost v teh opisih, kar bi v danem moral znati, meni tista večvrstična solata ne da zadovoljive povratne informacije o izkazanem znanju otroka.
Konkretno:
Ali je to, da ‘ob izdatni pomoči sešteva števila večja od 10′, znanje, ki v celoti izpolnjuje zahtevane kriterije v danem trenutku, ker je npr. zahtevano, da mora do takrat obvladati štetje na prste do 5 (in tako je njegova matematika za 5), ali tak opis pomeni, da je popoln nematematik, ker se pričakuje, da v tistem obdobju obvlada že množenje do 100 (in je tako njegova matematika na nivoju ocene 1)?
Ocena, za katero moram iti iskati razlago, je (zelo!) slaba ocena!
No vidiš kako si se sama zapletla.Članek je o generaciji, dijakih, ki pa so imeli pred desetimi leti skozi celotni OŠ proste roke za učenje, brez pritiskov staršev in učiteljev, ter podpisovanj. Ta članek je dokaz kar jaz pišem. Današnji generaciji osnovnošolcev, tja do četrtega razreda sistem onemogoča samostojno učenje. In taisti učenec čez leta kot dijak ne bo dosegal povprečja!
[/quote]
Raziskava je potekala 2015, torej pred 3. leti. Ti so sedaj verjetno v 4.letniku srednje šole. In kaj se je tako v teh treh letih spremenilo? Glade na to, da je en otrok v sš, drugi v oš jaz spremembe ne zaznavam.
Imam ravno otroka, gimnazijca, in osnovnošolca, ki zaključuje – spremembe so res velike, slabše za naše otroke. Od koga mislite, da se v primerjalno istem razredu več zahteva? Seveda od drugega. In gledam teste učiteljev, ki so učili oba, pa vidim zvezke in učbenike, od obeh. Zahtevnost – ni primerjave. Gre le za 4 leta razlike! Sem zelo razočaran in se bojim za tretjega, ki je del spet nekih uvajanj in umotvorov Zavoda za šolstvo. Pa so vsi moji otroci prizadevni in poslušajo, in tudi jaz jim lahko pomagam, razlagam, jih učim. Kaj je z otroki, ki teh možnosti nimajo? Morda umetno ustvarjajo otroke s PP, da se ti šolajo na Levcu?
Se pa strinjam, da so nekatere snovi v učnem načrtu prepodrobne, nekaterih pa je premalo.
Sama vidim težavo tudi v tekmovanju med šolami. Če nekje NPZ pišejo slabše se že vrši pritisk na učitelja.
Preveč je tudi izbirnih predmetov, ki so po večini sami sebi namen.
Največja težava, pa so vsaj zame, preveliki razredi.
Če bi bilo v razredu majn učencev, bi učitelj lažje podajal snov, več bi bilo praktičnega dela, bolj bi se lahko posvetil vsakemu učencu,… Tako pa je pouk eno samo hitenje.
Težava pa je tudi to, da bi vsi radi imeli 4 in 5, čeprav bo vedno kdo, ki slabše zna. Če starši preveč pomagate se znanje poveča in seveda posledično tudi težavnost testov.
Tale zadnja je pa bosa! Ampak kakorkoli, starši smo dežurni krivci za vse, kar se kdo spomni, a ne?
[/quote]
Ne ne, narobe ste me razumeli. Želela sem le napisati zakaj je možno, da se zvišuje težavnost testov. Glede na to, da je avtorica napisala, da ima drugi sin iste učitelje in je na isti šoli.
Glede staršev (moje mnenje) je moteče najbolj to, da otrokom ne privzgojijo pomembnosti tega, da je šola njihova odgovornost. In da svoje otroke ocenjujejo glede na uspehe v šoli.
Ne ne, narobe ste me razumeli. Želela sem le napisati zakaj je možno, da se zvišuje težavnost testov. Glede na to, da je avtorica napisala, da ima drugi sin iste učitelje in je na isti šoli.
Glede staršev (moje mnenje) je moteče najbolj to, da otrokom ne privzgojijo pomembnosti tega, da je šola njihova odgovornost. In da svoje otroke ocenjujejo glede na uspehe v šoli.
[/quote]
Seveda imaš tudi takšne starše, ampak zakaj se ti zdi to potrebno poudarjati v temi, kjer se sprašujem, kako se soočati z dejstvom, da so učitelji tisti, ki od mene kot starša pričakujejo vpletanje v učni proces?
Seveda imaš tudi takšne starše, ampak zakaj se ti zdi to potrebno poudarjati v temi, kjer se sprašujem, kako se soočati z dejstvom, da so učitelji tisti, ki od mene kot starša pričakujejo vpletanje v učni proces?
[/quote]
Vi imate otroke v nižjih razredih, sama sem se osredotočila na učence višjih razredov.
Mogoče sem pisala to zato, ker sem bila ravno kakšen mesec nazaj v pogovoru z mamicami, ki imajo otroke v 2.razredu. Povedale so, da so poklicale nevem koliko sorodnikov in drugih mamic, da je sin pravilno rešil eno nalogo na učnem listu, ki jo je dobil pri nekem krožku. Ni mi bilo jasno zakaj mora imeti tisto nalogo rešeno, če jo ne zna. In zakaj starši sodelujejo pri samem reševanju te naloge. Jo bodo že skupaj rešili pri pouku.
Glede vašega problema-podpisovanju bralnih listov. Pojdite do učiteljice in se dogovorite, da boste brali, podpisovali pa ne boste. Če imate vestnega otroka, ki za šolo dela, bo učiteljica to sprejela.
Govorni nastopi- tudi za vašega otroka je lažje, če se mu vi doma posvetite za 15minut in preverite, ter ga usmerite. Učiteljica bi se mu posvetila 2minuti in učenec nebi bil tako prepričan ali je dobro opravil nalogo ali ne. Glede na to, da je učencev v razredu 26, se učiteljica ne more vsakemu posvetiti za 15minut.
Govorni nastop pa tako ali tako lahko vadite tudi na sprehodu.
Zakaj pa je potrebno dati vse v podpis in z navodili? Da učiteljica dobi povratno informacijo, da so učenci opravili narejeno in za tiste starše, ki se ne posvetijo svojim otrokom.
Iz vaših zapisov se vidi, da vam za vašega otroka ni vseeno in da mu pomagate, če potrebuje pomoč. Obstajajo pa starši, ki jim je vseeno in za te starše so ti podpisi.
Upam pa, da bo teh podpisov in nalog za vas tekom šolanja vedno manj.
Se pa ne strinjam, da je branje pod nadzorom nekaj kar sodi le v šolo. Branje je potrebno vaditi in če berete skupaj z otrokom mu res ogromno pomagate za naprej. Seveda pa, da berete na sproščen način. Npr. eno stran knjigice vi, drugo otrok.
Sistem je slab in če je slab še učitelj, je to za otroke katastrofa.
Učiteljica, katere mož je naredil samomor zaradi psihičnega nasilja, sin pa pri 33 letih živi kot mu mama ukaže, kaj mislite kakšna učiteljica je?
Moja sošolka iz OŠ, punca se ni družila z nami, same 5, za štirico je bila doma kazen. V času šolanja jo je bilo nemogoče videti, sedaj pri 40 živi doma, nima nikogar razen staršev, ne odzdravi na pozdrav in ima na vsaki 2 leti pol leta staleža, gre za psihične težave in je učiteljica, govori se, da bo kandidirala za ravnatelja.
Učiteljica, ki ima še posebaj rada očete, v šolo hodi oblečena kot v bordel, pri skoraj 40 je spala z popolnoima vsemi 20+letniki iz okolice, posnela pornič……
Učitelj, ki je svojo družinico zapustil zaradi mlajše kolegice in z njenim fantom tudi fizično obračunal…..
Histerična učiteljica, ki napade panike doživlja kar v razredu.
Vse to sem na superviziji srečala decembra.
Hmmmm? Mentorica pravi, da je to popolnoma običajno. Na superviziji sem sodelovala 6x po 2 uri. Prišlo je tudi do medsebojnih verbalnih obračunavanj.
In ja res se sprašujem kaj se je zgodilo z avtoriteto učitelja. Kaj res mislite, da mladostniki v 9. razredu ne opazijo, prekratkega krila učiteljice, vpadljivega make upa…..
Vi imate otroke v nižjih razredih, sama sem se osredotočila na učence višjih razredov.
Mogoče sem pisala to zato, ker sem bila ravno kakšen mesec nazaj v pogovoru z mamicami, ki imajo otroke v 2.razredu. Povedale so, da so poklicale nevem koliko sorodnikov in drugih mamic, da je sin pravilno rešil eno nalogo na učnem listu, ki jo je dobil pri nekem krožku. Ni mi bilo jasno zakaj mora imeti tisto nalogo rešeno, če jo ne zna. In zakaj starši sodelujejo pri samem reševanju te naloge. Jo bodo že skupaj rešili pri pouku.
Glede vašega problema-podpisovanju bralnih listov. Pojdite do učiteljice in se dogovorite, da boste brali, podpisovali pa ne boste. Če imate vestnega otroka, ki za šolo dela, bo učiteljica to sprejela.
Govorni nastopi- tudi za vašega otroka je lažje, če se mu vi doma posvetite za 15minut in preverite, ter ga usmerite. Učiteljica bi se mu posvetila 2minuti in učenec nebi bil tako prepričan ali je dobro opravil nalogo ali ne. Glede na to, da je učencev v razredu 26, se učiteljica ne more vsakemu posvetiti za 15minut.
Govorni nastop pa tako ali tako lahko vadite tudi na sprehodu.
Zakaj pa je potrebno dati vse v podpis in z navodili? Da učiteljica dobi povratno informacijo, da so učenci opravili narejeno in za tiste starše, ki se ne posvetijo svojim otrokom.
Iz vaših zapisov se vidi, da vam za vašega otroka ni vseeno in da mu pomagate, če potrebuje pomoč. Obstajajo pa starši, ki jim je vseeno in za te starše so ti podpisi.
Upam pa, da bo teh podpisov in nalog za vas tekom šolanja vedno manj.
Se pa ne strinjam, da je branje pod nadzorom nekaj kar sodi le v šolo. Branje je potrebno vaditi in če berete skupaj z otrokom mu res ogromno pomagate za naprej. Seveda pa, da berete na sproščen način. Npr. eno stran knjigice vi, drugo otrok.
[/quote]
Mi dejansko vse to že delamo, še vedno pa trdim, da to ne bi smela biti naloga nas staršev. Ne me narobe razumeti. Se trudimo in podpiramo bralno kulturo, kot še marsikaj drugega, vendar je vpletanje šole zgrešen pristop.
Družine so različne. Nekateri skupaj muzicirajo, drugi športajo, tretji kmetujejo, četrti vse od naštetega, četrti nič. Kaj če bi naložili staršem, da 10 minut vsak dan tečejo z otroki, ali pečejo piškote ali odštevajo in seštevajo. Ravno tako bi se zdelo izsiljeno, pa čeprav je vse koristno. Je kaj drugače z branjem?
Mi dejansko vse to že delamo, še vedno pa trdim, da to ne bi smela biti naloga nas staršev. Ne me narobe razumeti. Se trudimo in podpiramo bralno kulturo, kot še marsikaj drugega, vendar je vpletanje šole zgrešen pristop.
Družine so različne. Nekateri skupaj muzicirajo, drugi športajo, tretji kmetujejo, četrti vse od naštetega, četrti nič. Kaj če bi naložili staršem, da 10 minut vsak dan tečejo z otroki, ali pečejo piškote ali odštevajo in seštevajo. Ravno tako bi se zdelo izsiljeno, pa čeprav je vse koristno. Je kaj drugače z branjem?
[/quote]
Se skoraj glede vsega strinjam z vami, ampak branja žal nebi enačila s peko piškotov.
Če otrok ne bere dobro, potem ne razume kaj je prebral in ima težave na večih področjih. Lahko super računa, ampak ker ne zna dobro prebrati naloge se zmoti, ker ne bere dovolj hitro, mu zmanjka časa,…
Bi pa vsekakor lahko našli način, da bi bil ta bolj prijazen.