Če je sin odgovoren, priden in še kaj, si tole čisto napačno zastavila.

Če poleg vsega še ni neumen ali preveč zmanipuliran, te bo poslal v tri krasne, se znašel sam, ti pa sedi na svojih nepremičninah.

Pa še to: kaj bi teta želela, da storiš?

Ampak do tega je lahko še zelo dolgo. V tem času bo eden od sinov stanoval v tvojem stanovanju za ugodno najemnino, drugi pa?
Če misliš deliti, je bolje deliti enako takoj, ne pa z zanemarjanjem časovnega faktorja.

Takole bo po moje ok. Zaračunaj jima 400. To je na vsakega 200. Ni veliko.
Saj hodita v službo in povsod drugje bi plačala več.
To je itak v rangu stroškovne najemnine.
Predvsem pa je bistveno, da ne delaš razlike med obema sinovoma. Ker, ko bo šel mlajši na svoje, bi bilo res krivično, da on plačuje, ta pa ne. Celo pomagaš mu lahko takrat, če bo njegova najemnina višja od 200 na osebo, ki bi jo plačeval starejši. S tem, da mu dodaš iz te najemnine kar je nad 200. Ostalo pa spravljaš za vajino starost z možem.
Predvsem pazi, da ne bo krivic.

Racunaj 400…ko mislis denar razdelit, ga das vsakemu sinu polovico od te najemnine, kar se je nabralo… Treba biti realen, tako imata oba korist

Svojemu otroku bi računala najemnino za stanovanje, ki ti je padlo z neba? Čudovito.
[/quote]

lahko bi pomagala otroku pa mu noče. Bolano. In še bi računala punci najemnino?!? Bolano. Ful so jo sprejeli kot člana družine, res spoštljivo. Obdrži stanovanje pisano nase, če želiš pa naj bivata v njem čeprav bi mu lahko stanovanje podarila, če ga ne potrebuješ. No, ti že veš komu kaj in kako.

odkrito povedano, težka dilema.

če daš stanovanje sinu zastonj, se bo not sparkiral in ga verjetno ne boš več dobila ven, ker si ga bo prilastil. drugi sin pa bo prikrajšan

jaz bi definitivno zaračunavala simbolično najemnino, vsaj 200 EUR, ampak 400 EUR? sama oddajam 2,5 sobno stanovanje v mariboru, pa nimam take najemnine.

ta denar bi šel v reševanje stanovanjskega problema drugega sina, ne pa meni v roke.

penzion: imamo 5 sobno stanovanje. Možu sem že zdavnaj povedala, da ko bova šla v penzijo bova stanovanje prodala in pomagala otrokoma sama pa bova v garsonjeri. Kaj pa potrebuješ? Čim manj krame. Starejši si manj si to zmožen čistiti in sortirati in za tabo ostanejo kupi šare, ki jo morajo za pokojniki pospravljati. Tud stroški bodo manjši. Živela bova kot v hotelski sobi, imela mini avto, sproti vsak dan bodo počitnice in čim manj krame. Ostalo pa otrokoma in Bog jima požegnaj. Življenje gre naprej! Če pa ne bom imela za darilo za vnuke bom pa en mesec na postu (ki je mimogrede zdravilen). V življenju nas usmerjajo vrednote in prioritete. Da se govori, da se kaj “ne da” je seveda vedno samo PR izgovor za množice.

Pri nas je med otrokoma 5 let razlike. 5 let je lahko v stanovanju živel en otrok, nato je prišel na vrsto drugi, prav tako za 5 let. Potem smo dvosobno stanovanje prodali in kupili enosobnega, razliko pa razdelili med otroka, da sta imela za boljši štart v samostojnost. Eden se je takoj zakreditiral, ker je že imel redno službo in nekaj privarčevano, drugi je raje še nekaj let varčeval ter si nato kupil stanovanje.

Saj je razložila – bo imela nizko pokojnino in si ne bo mogla več nič privoščiti, zadeve kot “medgeneracijska solidarnost” pa pri njih pač ni poznan pojem.
[/quote]
Pa dobro, si sploh prebral kaj sem napisala? Ne bom dajala otrokom, JAZ bi rada imela kaj od tega. Otroka bosta podedovala po moji smrti. Medgeneracijsko solidarnost pa vidim v tem, da jima dam možnost najema prenovljenega stanovanja za ceno, ki je nižja, kot je na trgu. Mož gre drugo leto v penzijo, jaz čez dobri dve, nimava še 20 let do penzije. In kot rečeno, bova bolj na tanko piskala.

Sama imam izkušnjo z najstarejših sinom, ki je bil z družino “brez najemnine” v mojem stanovanju. Je potrebno probat, potem lahko govorite. Nekateri so hvaležni, drugi ne. In ko se vaš sin poroči, ko pride njegova žena v ospredje, vaš sin ni več to, kar je bil.

Da ne bo pomote, živeli so drugje, ne v moji bližini.

Zato zagovarjam in vedno bom, da za razne materialne stvari, ki jih daš svojim zastonj, ni hvaležnosti. Prav je, da jim daš, a po daljši poti. To je moje mnenje in ni nujno, da se z njim strinjate.
[/quote]

Jaz malce dugače – “svojim” – če imam – dam. To je pač “vzgoja z zgledom”. Če se prime – v redu. Če pa od kod poberejo kakšne druge vzorce obnašanja – pač nisem uspel z vzgojo – torej izključno moja lastna krivda.

Pa dobro, si sploh prebral kaj sem napisala? Ne bom dajala otrokom, JAZ bi rada imela kaj od tega. Otroka bosta podedovala po moji smrti. Medgeneracijsko solidarnost pa vidim v tem, da jima dam možnost najema prenovljenega stanovanja za ceno, ki je nižja, kot je na trgu. Mož gre drugo leto v penzijo, jaz čez dobri dve, nimava še 20 let do penzije. In kot rečeno, bova bolj na tanko piskala.
[/quote]

Kje pa zdaj živita? Koliko ima sin privarčevanega?

Najemnina 200€ (poleg tega so tudi stroški stanovanja, rezervni/investicijski sklad ipd) in denar na kup za drugega sina. Lahko pa vsakemu pol denarja in naj si kupita kar želita. Lahko garsonjero in jo oddajaš pa potem prepustiš mlajšemu sinu in do takrat si narediš neko fin.rezervo, drugo garsonjero oz protivrednost podariš starejšemu sinu in potem naj si vzame kredit za večje stanovanje. Recimo. Ne vem pa kako niste že prejrazmišljali in imeli načrta kako boste pomagali otrokoma. Se mi zdi precej neodgovorno.

Individualne zadeve resuj doma v ozjem druzinskem krogu.

Pa dobro, si sploh prebral kaj sem napisala? Ne bom dajala otrokom, JAZ bi rada imela kaj od tega. Otroka bosta podedovala po moji smrti. Medgeneracijsko solidarnost pa vidim v tem, da jima dam možnost najema prenovljenega stanovanja za ceno, ki je nižja, kot je na trgu. Mož gre drugo leto v penzijo, jaz čez dobri dve, nimava še 20 let do penzije. In kot rečeno, bova bolj na tanko piskala.
[/quote]
Torej – prvi sin bo lahko koristil že takoj, od česar bo imel delno korist on, ostalo korist pa ti; drugi sin pa šele po vajini (ne tvoji!) smrti, pred tem pa bo prikrajšan v primerjavi s prvim.
Si tole res dobro razmislila?

Pa dobro, si sploh prebral kaj sem napisala? Ne bom dajala otrokom, JAZ bi rada imela kaj od tega. Otroka bosta podedovala po moji smrti. Medgeneracijsko solidarnost pa vidim v tem, da jima dam možnost najema prenovljenega stanovanja za ceno, ki je nižja, kot je na trgu. Mož gre drugo leto v penzijo, jaz čez dobri dve, nimava še 20 let do penzije. In kot rečeno, bova bolj na tanko piskala.
[/quote]
imaš ti narcisoidno motnjo?? Kako bosta na tenko piskala? Malo se prilagodita a ne. Zmanjšajta izdatke, potrebe. Deluješ pretirano egocentrično, avtoritarno in neprijetno. Ni tu neke brezpogojne materinske lubezni v tebi kaj? Hm.

Svojemu otroku bi računala najemnino za stanovanje, ki ti je padlo z neba? Čudovito.
[/quote]
Podpis. Človeška zloba ne pozna meja.

Kje pa zdaj živita? Koliko ima sin privarčevanega?
[/quote]
Živita v enosobnem stanovanju v tem istem kraju, kjer imam ogledano to stanovanje. Koliko imata privarčevanega ne vem, ampak kakšen visok znesek to sigurno ni. Sin dela 2 leti, kupil je tudi avto. Saj ni ne vem kaj, ampak strošek je. Punca tudi dela, zraven dela magisteriji, pa še neka izobraževanja si je plačevala. Skratka, vem, da nekaj imata, ampak prav veliko pa sigurno ne.

Živita v enosobnem stanovanju v tem istem kraju, kjer imam ogledano to stanovanje. Koliko imata privarčevanega ne vem, ampak kakšen visok znesek to sigurno ni. Sin dela 2 leti, kupil je tudi avto. Saj ni ne vem kaj, ampak strošek je. Punca tudi dela, zraven dela magisteriji, pa še neka izobraževanja si je plačevala. Skratka, vem, da nekaj imata, ampak prav veliko pa sigurno ne.
[/quote]

Ne, kje zdaj živita vidva z možem? Verjetno imata še eno lastniško nepremičnino – če je več vredna, se lahko proda ta, kupita stanovanje, v katerem bosta živela po upokojitvi, otrokoma pa daš razliko v denarju. Odvisno tudi od tega, koliko je star drugi sin, še živi doma, se še šola …

Pa dobro, si sploh prebral kaj sem napisala? Ne bom dajala otrokom, JAZ bi rada imela kaj od tega. Otroka bosta podedovala po moji smrti. Medgeneracijsko solidarnost pa vidim v tem, da jima dam možnost najema prenovljenega stanovanja za ceno, ki je nižja, kot je na trgu. Mož gre drugo leto v penzijo, jaz čez dobri dve, nimava še 20 let do penzije. In kot rečeno, bova bolj na tanko piskala.
[/quote]

Seveda sem prebral. In tale dav stavka povesta vse:
“Ne bom dajala otrokom, JAZ bi rada imela kaj od tega. Otroka bosta podedovala po moji smrti.”
In seveda, do takega mnenja imaš vso pravico.

Živita v enosobnem stanovanju v tem istem kraju, kjer imam ogledano to stanovanje. Koliko imata privarčevanega ne vem, ampak kakšen visok znesek to sigurno ni. Sin dela 2 leti, kupil je tudi avto. Saj ni ne vem kaj, ampak strošek je. Punca tudi dela, zraven dela magisteriji, pa še neka izobraževanja si je plačevala. Skratka, vem, da nekaj imata, ampak prav veliko pa sigurno ne.
[/quote]
Kaj pa drugi otrok? Kako nameravaš pomagati njemu?

imaš ti narcisoidno motnjo?? Kako bosta na tenko piskala? Malo se prilagodita a ne. Zmanjšajta izdatke, potrebe. Deluješ pretirano egocentrično, avtoritarno in neprijetno. Ni tu neke brezpogojne materinske lubezni v tebi kaj? Hm.
[/quote]
Ja, seveda imam narcisoidno motnjo, imaš prav. Verjetno bo res najbolje, da s tem denarjem zamenjam skoraj 10 star avto s kakšnim lepim, novim, prenovim svoje stanovanje, kjer je 30 let stara oprema, grem parkrat na križarjenje, kar bo pa ostalo, pa mesečno pustim v lepotnem salonu. Ja, tako bom naredila, pa bo vse rešeno.

Če si ti želiš stanovanje za stara leta, si ga kupi. S sinom bi se jaz dogovorila, da ima npr 2-3 leta brez najemnine, plačuje samo stroške – da si opomore in da si lahko potem kupi svoje stanovanje. Čez toliko časa bi mu pa računala najemnino (nižjo, kot na trgu).
Samo z namenom, da bi sinu pomagala, pa ne bi kupila stanovanja. Da ne bi bilo potem kakšnih očitanj: sem ti kupila stanovanje, zdaj se seliš drugam, si nehvaležen. Ali kaj podobnega.

imaš ti narcisoidno motnjo?? Kako bosta na tenko piskala? Malo se prilagodita a ne. Zmanjšajta izdatke, potrebe. Deluješ pretirano egocentrično, avtoritarno in neprijetno. Ni tu neke brezpogojne materinske lubezni v tebi kaj? Hm.
[/quote]

Ce imas jurja place, bo pokojnina 600€, kar je skoraj pol manj!
Saj znizas apetite, ampak do neke meje. Zakaj bi moral clovek zivotariti v pokoju?

Kaj pa drugi otrok? Kako nameravaš pomagati njemu?
[/quote]
On ima sicer vse rešeno, dobro stoji. Če to kaj pomeni, greva z možem dostikrat čuvat vnučka, ko imata ta mlada nočne. Pa mislim, da sta zelo, zelo hvaležna.

On ima sicer vse rešeno, dobro stoji. Če to kaj pomeni, greva z možem dostikrat čuvat vnučka, ko imata ta mlada nočne. Pa mislim, da sta zelo, zelo hvaležna.
[/quote]
To ni pomembno. V tvojih očeh morata biti oba enaka. Tudi prvi bo enkrat imel otroka, ki ga boš čuvala. Zakaj pomagati samo tistemu, ki si sam ne zna?