Pozdravljeni,
zanimajo me izkušnje tistih, ki ste bili v toksičnem razmerju (kako ste to občutili) in koliko časa po prekinitvi ste potrebovali, da ste se ponovno ‘sestavili nazaj’.

Nekako se mi zdi, da sem v tem razmerju vedno bolj kronično utrujena, izgorela in tesnobna.
Duši me. Za vsako malenkost porabiva veliko energije, da jo uskladiva.
Nimam več prave moči in volje do življenja. Res sem utrujena.
Vse me že izčrpava.
Nekako se mi zdi, da sem obstala na mestu in kot posameznik ne rastem več.

Vsa življenjska energija gre v nič, namesto da bi jo porabila produktivno.
Več kot očitno je, da se toksično razmerje, odraža tudi na samem fizičnem (ne samo psihičnem) zdravju. V takem razmerju nisi sproščen, ker samo čakaš kdaj se bo spet kje ‘zataknilo’.

Odhajam ven iz tega, vendar sem zelo, zelo utrujena. Ne vem kako se bom pobrala, ker je moja življenjska energija na nuli.

Lp.

Pojdi čimprej, potem pa nikakor ne rini v novo razmerje. To te bo uničilo. Dokler ti ne bo popolnoma jasno, zakaj te taki moški privlačijo, bodi sama. Rabila boš več let, da se telesno in psihično sestaviš.

Ni neke univerzalne formule, ki bi ti izracunala cas okrevanja / prebolevanja.
Nekateri zadihajo takoj, ko odvrzejo custveno breme, drugi potrebujejo vec casa.
Bila sem v dveh takih vezah, ena se je vlekla kar polovico mojega zivljenja. Tezko je izpustiti cloveka, s katerim imas dolgo zgodovino, ampak priznam, takoj mi je odleglo. Za obema sem potocila nekaj solz, ampak ce ne gre, ne gre. Na oba se spomnim, ampak ne vzdrzujemo vec stikov in koncno svobodno zivim, brez prtljage iz preteklosti.

Tisti, ki te je vreden, te ne bo mucil. Bolje je biti sam kot v slabi zvezi. Osvobodi se, zazivi normalno zivljenje, sestavi se v miru. Nikoli ni prepozno za nov zacetek.

Pa vso sreco na tvoji poti… vem, ni lahko, ampak ce te nekaj unicuje, te ni vredno.

Draga sotrpinka, pišeš tako kot da bi jo jaz napisala. Tudi jaz sem v toksičnem razmerju. Samo dodala bom nekaj podrobnosti. Uničena sem totalno, ne produktivna in životarim. Ponoči ne spim, moje zdravje je že močno načeto. V službi težko funkcioniram, sploh se ne zberem in si tega sploh ne upam povedati, ker bi me lahko odpustili . Sama skrbim za dva otroka, sama sem se borila s šolanjem na daljavo, medtem, ko se je oče otrok veselo klatil naokoli z mladenkami. To tako prekleto boli najbolj pa to, da se bom težko pobrala in težko začela na novo. Vem pa, da moškega ne bo nikoli več v mojem življenju.
Sploh nimam nobenega veselja več. Tudi k frizerju se ne morem več odpraviti, sploh pa si ne privoščim ničesar, kar bi me veselilo. Jokam in jokam, ko sem sama se zjočem od te bolečine in potem je nekaj časa bolje.
Zdravnici sem že omenila, da ne morem spati zaradi težav a pravi, da je to del življenja in se bo že uredilo. Tako, da na zdravniško pomoč tu ne morem računati.
Kako ste ve reševale podobne zgodbe, kako ste se pobrale, da se to ni preveč odražalo na delu v službi?

Kaj lahko še naredim, da se vsaj naspim? Ker zjutraj ko vstanem sem kot poteptan tepih, ki komaj stoji. Najbolj mučno se je prebuditi ob 2.00 zjutraj ves prepoten in s polno glavo vseh težav…….

Moram vztrajati, saj imam otroka, ki me potrebujeta saj sta v začetnih razredih OŠ.
Morda je moje pisanje zmedeno napisano….
Hvala za vaše nasvete….

Pojdi do osebnega zdravnika, ne olepsuj, naj ti predpise par skatlic pomirjeval za spanje. Razumejo custveno stisko in da vcasih ne gre drugace.
Karkoli ze bos dobila, testiraj najprej doma, ker pomirjevala naceloma uspavajo cloveka. Ce ti predpisejo npr. 1 tableto za spanje, jo prelomi na 4 dele in vzemi cetrtinko, ko se odpravljas v sluzbo. Sama bos videla, ce bo zadoscalo, da te sprosti do te mere, da te ne ovira pri delu.
Ce bo res hudo, vzemi se cetrt tekom dela. Ne pretiravaj, pocakaj kaksno uro na ucinek.

Ko bos prebrodila krizo v sluzbi pa nogiraj kretena in se posveti podmladku.
Zmogla bos, babnice smo zilave, ne skrbi. Samo parazita moramo odrezat, ki nam jemlje energijo in voljo.
You got this.

Imej rad sebe, prvo pravilo.
Za tisto, ki ne spi ponoči, ne spis zaradi skrbi in vseh prevar, goljufij ki si jih bila deležna od moža. Predstavljaj si ga kot goljufa, izdajalca in ne kot moža. Presekaj nit, ki vaju veže (tvoj jok in njegove prevare, to je vse kar je ostalo od vami ne veze) , itak si že sama za vse, ga ne rabiš. Kaj če ti.? Prvo kar bi jaz naredila na tvojem mestu bi dala vlogo za ločitev, dogovorita se okoli otrok in premoženja in kud koji mili moji. Ne se pustit prepričat v nasprotno, ker ti si že sama.

Popolnoma te razumem. Bila sem deset let v takšnem razmerju. Iz vesele, uspešne, radožive in samozavestne ženske (takrat sem mislila, da sem) mu je uspelo naredit psihično in fizično razvalino. Brez energije, nonstop neke nepojasnjene bolezni, prehladi, bolečine v želodcu in končno diagnoza rak. Hvala bogu II. stadij. Operacija je zadostovala. Ko sem se spet sestavila in nabrala dovolj moči, sem si zadala cilj, da odidem, če želim še normalno živet.
Razhajanje je trajalo dve leti. S pomočjo psihoterapevta, moje primarne družine in redkih prijateljev, ki jih v času zakona, ni uspel odgnat.
Na vprašanje, koliko časa traja “okrevanje” je težko odgovorit. Lahko par mesecev ali nekaj let. Odvisno je od tega, kako poškodovana si bila že prej, preden si se zapletla s toksično osebo. Če ne bi bila, se s takim ne bi niti zapletla. Običajno so to tudi neki vzorci iz primarne družine. Nekje sem prebrala, da je nekje polovica časa od časa ko si bila v toksičnem razmerju. Mojih deset let se je zaključilo po petih. Ni nujno, da je res tako. Takrat sem res vedela, kaj hočem in česa ne.
Nekaj pa ti polagam na srce in pamet. Ne pojdi v novo vezo, dokler ne predelaš in ozavestiš tistih šibkih točk, ki so te pripeljale h strupenjačnežu. Telo in psiha se morata očistiti “fekalij”, ki so se nabrale. Obstaja velikanska nevarnost, da boš spet in spet zapletala s točno takšnimi osebami ali še hujšimi.
Na trgu je kar nekaj literature o tej temi. Ne stopajte več po prstih, Čustveni vampirji, Moški, ki sovražijo ženske in ženske, ki jih ljubijo, Ko telo reče ne in ne nazadnje sosednji forum Mejna in narcistična motnja – svojci.
Pot bo dolga, ampak vsaka še tako dolga se začne s prvim korakom.

Čustveni vampirji niso le partnerji. Tudi drugi ti lahko tako uničijo življenje. Dala skozi. Ne vem, če se bom kdaj zares dokončno pobrala. Predolgo je trajalo.. A meni tudi so in še vedno najbolj pomagajo knjige. Branje in razumevanje vsega, kar se je zgodilo. Važno je, da ne obupaš in vsak dan sproti iščeš tisto “lepo” v življenju.
Pa prereži vse stike in ne glej nazaj.

dober sex je zdravilo za marsikatero bolezen.

Začetni znaki, da partnersko razmerje ni vredno truda?
Oziroma, kako prepoznati opozorilne znake, da se ne znajdemo v toksičnem odnosu?
Bolje se je učiti na tujih napakah, kot na svojih.
Pliz, tiste ta izkušene za kakšen namig.

Hmm, ja. Opozorilni znaki so, seveda so, ampak, roko na srce jih včasih kar zavestno spregledamo.
Najbolj značilen je, da gre vse prehitro. V zelo kratkem času “se bo zaljubil vate”, ti boš “prva žensk, ki jo je začutil”, prva “sorodna duša” (čeprav jih je šlo že xy skozi njegove roke), prva “ki ga res razume”, prva ki, “mu je pripravljena pomagat v njegovem kaosu” in tako naprej blablabla. Skratka, če bo začutil, da imaš mehka kolena in srce, se bo zeeelooo potrudil, da se boš zdela sama sebi kot da si zadela glavni dobitek na jack potu. Pozabi oz spreglej čimprej.
Takoj bi se preselil h tebi, tudi poročil bi se rad čimprej, odvisno, kaj imaš in kakšne bonitete se mu obetajo. Skratka: njihov osnovni cilj je samo njihova korist. Večja bo, boljše bo.
Te osebe so vrhunski manipulatorji, kandidati za vse oskarje v “holivudu” in ni jih prav lahko prepoznat. In tukaj ni že v osnovi NOBENE ljubezni, je le računica. Pravi obraz bo pokazal, ko se bo “srečnica” toliko zapletla v njegovo mrežo, da ne bo mogla, kar spokat in odvihrat. Otroci in skupno premoženje so en tak hakeljc. Zato zna to tudi trajat.
Na kratko. Kar je preveč lepo je nerealno. Pravljice so samo za Trnjuljčice in Pepelke. v reli jih ni.
Pametno je poiskati tudi literaturo na to temo, da sploh razumeš kako to deluje.

Ne hecaj se na račun tako resne teme. Noben sex ni zdravilo za nič.

Ne hecaj se na račun tako resne teme. Noben sex ni zdravilo za nič.
[/quote]

Ignoriraj. Do tu seže njegov intelektualni domet.

Itak da se odraža na zdravju.
V ljubezni nikakršna zloraba nima mesta, zato vam je že to lahko znak, da niste ljubljene. In vztrajat dalje pomeni le, da sebe nimate rade. Matr, kako lahko nekomu ki ga imaš rad delaš grde stvari? No vej! 🙂

Seveda, vse to povzroča stres, stres pa zagotovo vpliva na zdravje.

na začetku:
* osladno prijazni in ustrežljivi

postopoma:
* pomanjkanje sočutja
* egocentrični
* radi igrajo žrtev
* za vse so krivi drugi
* kritizirajo, iščejo napake, nikoli zadovoljni
* ni jim mar za ljudi in njihove čustvene potrebe
* mimogrede te ponižajo … ampak to je samo hec, ki ga ti ne razumeš
* pri hrani (recimo gresta na pizzo, vsak pol – pol … sebi dodeli večji in leši kos)
* okoli njega je potrebno hoditi kot po jajcih, ker ga vse zmoti
* enkrat na mesec pove, kako je videl eno simpatično in lepo bejbo in če bi bil sam …
* v kolikor imaš s takim otroka ali skupni kredit = pomirjevala in whisky že zjutraj

V tesnih in zdravih odnosih se partnerji medsebojno spoštujejo.
Drug drugega ne ponižujejo in kritizirajo. Konstruktivno rešujejo tekoče probleme.
Si ne očitajo in pogrevajo stvari za nazaj. Gledajo naprej, v svetlo prihodnost.
Medsebojno si partnerja nudita oporo in varnost.
Vsi, ki so v takem odnosu …. so zame blagoslovljeni, ker je potem svet takoj malce manj krut, ker imaš doma varno, zdravo in jubeče okolje.

Ko si boste zrcalo nastavili, se boste nehali lagati.
Tu je to lepo opisano.
https://citymagazine.si/izpoved-locene-zenske-4-razlogi-zakaj-me-je-moz-zapustil/?fbclid=IwAR0KlWzORBZEbZwo2hSGOMLWGPHaLMG-hs4Yl_jVcECw4zBDV6PU-GgFUzU

Za tango sta dva. Sebični smo pa prav vsi. Tile flance o toksični energiji? Kaj pa, če smo mi sami tisti, ki smo dejansko toksični?

Žrtve so samo otroci, ker oni ne morejo izbrati staršev, odrasla oseba pa nima izgovora, da vztraja v “toksičnem” okolju in hkrati jamra kako ji je hudo. Potem pa že ni tako hudo.

Ce se zelo potrudis, najdes tud taka skrpucala, ja. Dvomim, da je to sploh napisala zenska.
V posteljo druge zenske gre pa vedno moski sam. Za to dejanje, je odgovoren on sam. Ce bi bil kaj vreden bi se najprej locil, potem pa skakal pod tuje rjuhe. Ampak za to mors bit dec.

Ko odideš ti ali on, bo veliko bolje. Ker greš na boljše, se boš tega hitro navadila. Dobro se naspi, spočij glavo in telo in izpusti preteklost. Ne bo šlo čez noč, itak. Kdor te je vreden, je ob tebi. Ne nalagaj si prevelikih bremen. Stvari rešuj sproti, eno po eno. Ne vse naenkrat.
Saj bo, samo naučiti se je treba oddaljiti slabe stvari in jih puščati za seboj. Ob sebi zadržimo dobre stvari. Energijo lahko nadoknadiš, počasi, ne zahtevaj preveč od sebe. Nismo vsi ljudje enaki, lahko se pobereš prej kot misliš! Ko se breme odvali in zadihaš s polnimi pljuči, je vse drugače. Glej naprej, ne nazaj. To je minilo in ne da se več ničesar spremeniti. Lahko pa vplivaš na sedanjost in prihodnost. Samo od nas samih je odvisno koliko se pustimo nekomu maltretirat.
Že dolgo vem, da nihče ne bo enih stvari naredil namesto mene. Srečno!

Foter se je klatil okoli z mladenkami? V epidemiji? In ve to vidite in ne prijavite policiji? Zmešane ste. Neodgovorne do sebe, otrok in zdravja drugih. Smotane ste, ko pa vas smotanec pusti pa se smilite same sebi. Res imajo otroci sreco s takimi mamami. Sramota res!

Skoraj za vse nase bolezni in pocutja je kriva nasa psiha. Premalo damo pomen na svoje dusevno zdravje in pocutje. Veliko damo na embalazo znotraj pa je prazno, nato se tudi ta embalaza pokvari.

Najraje pa za vse krivimo druge. A smo sami krivi za to. Tudi ce je partner toksicen, ne more biti do nas, ce mu to ne dovolimo.
Treba je spoznati sebe, se imeti rad in spostovati z vsemi vrlinami in napakami. Vso pravico imamo gresiti in se spreminjati. Kakor se bomo obnasali do sebe, tako se bodo tudi drugi do nas.

Slabo pocutje je znak, telo nam pravi, da nekaj ni v redu in da moramo nekaj spremeniti. Ne druge temvec sebe, prisluhni svoji dusi in svojemu telesu. Telo nam govori, da je izcrpano. Umiri se, ker se pripravlja na akcijo, nabira energijo. Ce nicesar ne ukrenes zase, potujes v depresijo in takrat si sama ne bos vec mogla pomagati.
Oseba, ki ne dela na sebi se tako vedno znova znajde v toksicnih razmerjih in vedno znova tozi nad krutim svetom in kako to da ravno ona vedno naleti na toksicne ljudi.

Toksicnega cloveka “sprejmi” kot dar spoznanja, da si dosegla tocko, kjer se ti kaze, da odnos ni dober. Treba je delati na sebi in na odnosu. Ce partner ne zeli v isti smeri kot ti, tebi pa je to pomembno, potem je cas razhoda. Lepo je ljubiti, ampak prvo sebe, da bi lahko drugega, ki ti odgovarja.

Prava pot je v temu, da prisluhnes sebi in naredis nekaj zase, to je dolgotrajen proces. Zacni z malimi koraki.
Prvo se spocij in naberi moci, nato nadaljuj z rekreacijo, pocni nekaj kreativnega, pospravi stanovanje, spremeni razpored v domu, resi se navlake, tako bos vnesla pozitivno energijo v dom. Prepleskaj vsaj del stanovanja ali prostora v tebi ljubo barvo, oblaci se v pozitivne barve. Druzi se s sproscenimi in pozitivnimi ljudmi. Ko se ne pocutis dobro, se umiri, naspi, ko si zopet pri energiji akcija in tako naprej. Cim vec beri, to ti siri obzorja in spoznavas podobne zgodbe in razlicne razplete. Izogibaj se stresnim situacijam, ne nosi delo domov, postavi meje drugim ljudem. In najpomenbneje, nauci se reci NE kadar tako mislis.

Ne zbolimo zaradi drugih, temvec zaradi sebe, ker si ne prisluhnemo in ker se ne znamo postaviti zase.

Verjemi mi na besedo. Samo stran in to še danes. Ne čakat, ker spremenilo na bolje se ne bo, glede na to, kar si napisala. Sam sem bil v toksičnem razmerju 7 let. 2 leti je trajalo, da sem lahko šel naprej in sploh lahko s kakšno drugo žensko “v miru” komuniciral.

Verjetno ima tvoja oseba eno izmed osebnostnih motenj. Tudi sam sem mislil, da ne bom zmogel preboleti. A verjemi mi, štej dneve od razhoda oz. dneve odkar ne klepetata več in si to štej sebi v pozitivo. Verjemi, vsak dan ti bo lažje.

Podobno je tudi moji zgodbi. Nimam kam, bi pa raje bila sama, kot osamljena iz dneva v dan v dvoje. Pa tudi otroci… Moj mož vsaj vara ne z mladenkami, pač pa s telefonom…kar me še bolj rani. Naprave imajo pri njem vso pozornost, živi ljudje, njegovi najbližji pa nobene. Gre mi malo na bolje. Jemljem Bachove kaplice, veliko hodim, poslušam predavanja pozitivne psihologije. Molim, čeprav nisem bila v cerkvi dvajset let in več. Po dolgem času spet bolje spim ponoči in se ne zbujam več kar naprej. Trudim se, da živim samostojno, četudi sem z njim. Saj je po srcu dober človek, a gotovo ima neko psihično motnjo. A k terapevtu noče. Želim ti vse dobro, kakorkolie že se boš odločila.