Ukradeno otroštvo
Preboleti že.
A za to moramo vedeti vso renico o naši zgodovini.
Ki jo žal dobivamo šele zdaj, pa še to zgolj po kapljicah.
In ljudje še vedno ne verjamejo ali nočejo verjeti. To je problem.
Ko bomo zvedeli in sprejeli vse kar je bilo, potem bomo morda normalno zaživeli.
A bojim se, da je pot še dolga…
Komunizem, laži in strah so se pregloboko zajedli v to družbo.
1. Lahko bi se kdo lahko vprašal, če otroštvo ni bilo ukradeno tudi tistim, katerih starši, bratje, sestre so bili izdani in je odšla cela družina, skupaj z otroki, v internacijo.
2. Marsikdo od teh, ki so s temi otroki delali, je morda še med vojno bil tudi sam eden ot tistih otrok, ki so jim pobili starše ter brate in sestre. Slednje med njimi, morda skupaj z materami pred tem še posilili. Vse to so počeli predvsem domači izdajalci, domobranci in četniki. Prav zanima me, kakšen odnos bi do teh otrok pokazali tisti, ki se tu nad tem početjem najbolj zgražate. Ne opravičujem teh in podobnih dejanj s tem. res ni opravičila, je pa na žalost popolnoma človeško. In ker je čoveško:
3. Tok zgodovine bi lahko bil tudi drugačen in če bi bil, kdo lahko da roko v ogenj, da če bi zmagala nasprotna stran, se kaj takega ne bi dogajalo drugim? Sodeč fotografijah, ki si jih lahko ogledate tu: http://muceniskapot.nuovaalabarda.org/galleria-slo-1.php, ter tudi dogajanjih na Sv. Urhu in še marsikje drugje ter tudi vsem, kar se je dogajalo še pred vojno, je bolj malo verjetno, da se ne bi.
4. nekdo je rekel, da je treba povedati vso resnico. Drži. Vendar danes se predvsem mlajšo generacijo tudi pumpa zgolj in samo z eno resnico. Namerno? Seveda. Ker bi se prevsem RKC rada otresla hude krivde, ki jo bremeni še iz tistih časov. Predvsem ji je pomembno to (poleg oblasti in ponovne pridobitve politične moči, seveda). za domobranstvo in njegove pripadnikepa jo v resnici prekleto malo briga in njihove potomce.
Zaradi vsega zgoraj omenjenega pa bi se lahko marsikdo kaj naučil, predvsem glede odnosa do t.im. nižjega sloja in morebitnih posledic zlorabe oblasti. Kajti zgodovina se zelo rada ponavlja.
Boom opravičila, opravičila … kaj se je dejansko dogajalo smo
imeli priliko videti danes. Kaj meniš odkod vedenje, da je Slovenija
eno samo grobišče ?
Dejstvo je, da vsak dan izkopavamo nove žrtve . Vemo tudi, da ne gre za samomorilce, pač pa žrtve podivjanih partizanskih hord oz. njihov način slavljenja zmage nad ‘ okupatorjem’ ???
Potem pa Peterle res nima šans. Kajti žrtev na partizanski strani je blo 3x več kot na domobranski &co. Lahko izračunaš. da so bili domobranci bilj zagreti morilci. In tud še danes ne priznajo zločinov, ki so jih zagrešili.[/quote]
Vsako laž zapiši trikrat. Potem postane resnica.
Pravzaprav ne postane, ampak ljudje se hitro spomnijo, da so to že nekje prebrali; torej je le res.
Ja megaboy ti pozabljaš na nekaj bistvenega!!
Praviš da se noben domobranc ni opravičil do danes, ampak kako se naj opraviči, če so jih pa večino pobili in danes ležijo po celi Sloveniji zakopani, samo bog ve kje!
Nobeden ne opravičuje njihovih dejanj med vojno, vsak se je boril po svoji vesti za svojo prihodnost, vsi pa sedaj pozabljate da je bilo vojne konec 9.maja 1945. In šele po tem datumu so se dogaja množični poboji!!!!
Bom rekel takole. Hudo je če človek zrase gor brez otroštva, se pravi da mu ga okradejo. Ukradejo ti pa ga lahko na različne načine npr. kot tistim s Petrička (krivci komunisti), starši (alkohol, revščina itd) 3. osebe – pedofili, norci na cesti itd.
A se kdo vpraša ali mogoče nisem zjutraj srečal otroka brez otroštva?
Tako radi govorite, kakšna grozodejstva, da so delali domobranci kakor, da so samo pobijali, posiljevali…ampak nihče pa ne pove kje točno se je to dogajalo? Samo neke insinuacije, češ saj domobranci niso bili nič boljši…s tem opravičujete povojna grozodejstva “osvoboditeljev”…
Pozabljate pa dejstvo, da VOJNA JE VOJNA v vsej svoji grozoti, ampak takšna množična grozodejstva početi po osvoboditvi…to je hujše kot vsa okupacija z vsemi okupatorjevimi taborišči vred.
Glejte v Franciji je največji kolaborator nedavno umrl v visoki starosti, torej ni bilo nobenega klanja kot pri nas…
Zakaj so to naši “osvoboditelji-klavci” to počeli, se ne sprašujemo samo tisti, ki ta grozna dejanja obsojamo, predvsem se sprašujejo tisti, ki jim je bilo na krut način odvzeto otroštvo, in se celo življenje spopadajo s hudimi travmami.
František.
9. maja 1945 so kapitulacijo podpisali Nemci.
Vemo, da so jo italijani podpisli sept 1943, Japonci pa avgusta 1945.
No Frančišek, KDAJ so jo pa podpisali domobranci???
In kdaj so položili orožje?? kolikor vem so se boji odvijali še precej po datumu, ki ga navajaš.
Domobrancev je še vedno dovolj ostalo, da bi se kdo opravičil za njihova dejanja med vojno. Še posebej, ker so poveljniki znali poskrbet zase in pobegnit v Argentino, svoje podrejene pa so pustili na milost in nemilost Angležem.
Če jih je dovolj, da zase zahtevajo odškodnine, obnove procesov ali njihovo razveljavitev, potem bi se lahko tud kakšen našel in priznal svoje grehe. Vsaj od RKC bi to lahko pričakovali.
Potem pa Peterle res nima šans. Kajti žrtev na partizanski strani je blo 3x več kot na domobranski &co. Lahko izračunaš. da so bili domobranci bilj zagreti morilci. In tud še danes ne priznajo zločinov, ki so jih zagrešili.[/quote]
Vsako laž zapiši trikrat. Potem postane resnica.
Pravzaprav ne postane, ampak ljudje se hitro spomnijo, da so to že nekje prebrali; torej je le res.[/quote]
A to velja tud v tem primeru???
Ker ti otroci postavljajo na laž vse tiste, ki trdijo, da so partizani pobijali cele družine, z otroki vred. Kako da so otroci preživeli in jih niso pobili?????
Koliko je ljudi padlo na kateri strani je dejstvo, podkrepljeno z imeni in priimki. S temi podatki se ne da kaj dosti manipulirati.
In številke kažejo, da je bilo žrtev na partizanski strani 3x več.
Potem pa Peterle res nima šans. Kajti žrtev na partizanski strani je blo 3x več kot na domobranski &co. Lahko izračunaš. da so bili domobranci bilj zagreti morilci. In tud še danes ne priznajo zločinov, ki so jih zagrešili.[/quote]
Vsako laž zapiši trikrat. Potem postane resnica.
Pravzaprav ne postane, ampak ljudje se hitro spomnijo, da so to že nekje prebrali; torej je le res.[/quote]
A to velja tud v tem primeru???
Ker ti otroci postavljajo na laž vse tiste, ki trdijo, da so partizani pobijali cele družine, z otroki vred. Kako da so otroci preživeli in jih niso pobili?????
Koliko je ljudi padl na kateri strani je dejstvo, podkrepljeno z imeni in priimki. S temi podatki se ne da kaj dosti manipulirati.
In številke kažejo, da je bilo žrtev na partizanski strani 3x več.[/quote]
Od kje podatek o 3x večjih žrtvah na partizanski strani? Koliko bitk je bilo med vojno med Nemci in partizani? Dražgoška je bila farsa. Partizani so razstrelili progo se umaknili v Dražgoše, ko so izvedeli, da gredo Nemci proti dražgošam, so se umaknili v hosto na varno, ljudi pa prepustili na milost in nemilost okupatorju. In to ni osamljen primer. O Dražgoški bitki so hoteli posneti film, pa so kmalu odnehali, kajti preprosto niso imeli kaj snemati. Tako, da vse civiliste, ki so padli med vojno ne moreš kar tako postaviti na partizansko stran, TO SO BILE ŽRTVE KOMUNISTOV. Zanimivo je tudi, da so pri nas vsi predvojni in medvojni komunistični voditelji vojno preživeli. Zakaj? zato, ker se nis obojevali, ampak kvečjemu kolaborirali z okupatorjem in vodili revolucijo in vojno prosti lastnemu narodu. Torej kdo bi se komu moral opravičiti za klanje?
In ne govori o Francu Rozmanu Stanetu ali Kajuhu ali Janku Premrlu Vojku ki so ju komunisti sami pospravili.
Predvsem za mino* in podobne, ki pač druge strani sploh nočejo videti. Bilo je takole: od mojega očeta (takrat star 9 let) sric in bratranec sta šla v partizane, njegov oče pa je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Tako so živeli skupaj moja babica in oče, njena sestra in svakinja (tista katere sin in mož sta bila v partizanih). Za soseda so imeli pa domobranca. In, čeprav so bile to ženske in en otrok, ki se s politiko sploh niso ukvarjale, jih je ta domobranec prijavil. Ženske so odpeljali v kanclager, kjer je ena umrla (žena in mati partizanov), moja babica in njena sestra sta pa preživeli. No, zdaj pa k bisvu- k 9 letnemu OTROKU. Najprej so ga Italijani vzeli v zapor, kjer sicer ni bil v celici, ampak jim je moral kuriti ipd., potem pa so se ga naveličali in izpustili. Otrok ni imel kam, pa se je potikal naokrog, dokler ga ni pohopsal en kmet, ki ga je imel za zastonj delovno silo, če je kam šel po svoje, ga je pretepel, v šolo niti slučajno ni hodil, ni vedel kje so njegovi starši – torej precej podobno kot otroci s Petrička.
In kaj se je zgodilo z domobrancem, ki je vse to zakuhal in njegovo družino? Njegovi družini sigurno nič, njemu pa najbrž tudi ne kaj hudega, glede na to, da mi jih je oče tam enkrat okrog leta 70 vse pokazal (vsi so bili živi in skupaj).
Za konec pa: Prav vsako izživljanje nad otroci je vsega obsojanja vredno, pa naj bo s katerekoli strani. In, zato bi morali te stare stvari že enkrat pustiti pri miru, pa se rajši ukvarjati z nasiljem nad otroci, ki se dogaja zdaj in kjer je še možno kaj pomagati in popraviti.
Oprosti, ampak tvojega pisanja ne razumem točno. Glej ljudje so umirali v taboriščih oz.logorjih kot so jih imenovali. Tudi družina moje mame je bila v nemčiji v logorju. Vsi so preživeli, v teh logorjih jih niso mučili, seveda pa tudi ujčkali ne. tam so umirali stari, pa tisti, ki so zboleli. Seveda so bila to poudarjam drugačna taborišča kot pa tista zloglasna taborišča smrti. Huje je bil os tistimi, ki so ostali doma. Ti so bili na udaru tako od okupatorja, kot od komunistov. Namerno sem napisala od komunistov in ne partizanov. Mislim, da tale sosed ni bil domobranec, ker bi drugače končal kje drugje. Je pa res, da je marsikdo med vojno izkoristil stare zamere in so se sosedje med seboj izdajali. Ampak to je pa že druga zgodba.
A to velja tud v tem primeru???
Ker ti otroci postavljajo na laž vse tiste, ki trdijo, da so partizani pobijali cele družine, z otroki vred. Kako da so otroci preživeli in jih niso pobili?????
Koliko je ljudi padlo na kateri strani je dejstvo, podkrepljeno z imeni in priimki. S temi podatki se ne da kaj dosti manipulirati.
In številke kažejo, da je bilo žrtev na partizanski strani 3x več.[/quote]
V vsakem primeru to velja. Tudi domobranci so marsikje pobili cele dtužine. Ampak partizani tudi, morda je tudi tebi znano kaj se je zgodilo npr. z družino Mavser v Šentrupertu na Dolenjskem. Toda to je bila vojna in v vojnah padajo tudi nedolžni ljudje. Teharje in Petriček, to pa ni bila več vojna, to je bilo maščevanje krvoločnih “zmagovalcev”, ki si med vojno niso niti od daleč upali približat dometu nemških puškinih cevi.
Tisto o 3x večjem številu žrtev na partizanski strani je pa močno za lase privlečeno. Če bi bilo vseh borcev resnično 3x več kot je bilo po vojni masakriranih ljudi na ozemlju današnje Slovenije, bi Nemce nagnali že pred koncem leta 1945 da se ne bi ustavili pred severnim tečajem.
Napisal sem BORCEV, ne namišljenih partizanov, ki so po vojni poganjali kot gobe po dežju in bili z jezikom veliko večji borci od partizanov.
Nekaj so vojni zločini, ki se dogodijo med vojno. Drugo so pa povojni poboji. Jaz poznam družino, kjer sta bila dva brata partizana, dva domobranca. Domov so prišli skupaj za velike praznike, odložili puške na senik in skupaj sedli za mizo. Seveda so se prepirali kdo ima prav in kdo ne, mama jih je malo mirila. Ko so odhajali so se objeli v slovo in šli vsak na svojo stran.
To o čemer pa nihče noče slišati, pa je to, da so to počeli po vojni in to 40 let. No, poboji takoj po vojni, goli otok pa je obstajal še v 70-80 letih. Tako kot zrežirani vojaški procesi, vojska je pač imela oblast in si je z terorjem in ustrahovanjem ustvarjala mir v državi.
Torej več kot 40 let vladavine z terorjem, če si proti, bomo že nekaj našli in za to noče nihče prevzeti odgovornosti. Tisti, ki niso bili v teh primerih udeleženi, lahko govorijo, pustite preteklost za sabo. Me res zanima kaj bi rekli, če bi oni ali kdo iz njihove družine bil tako po krivici obtožen, samo zato, ker sosedu, ki je bil politični veljak, ni želel prepustiti svojega kosa zemlje, če ne daš bo pa država uredila, da meni pripada.
Zato pa so takšni kot je Ribičič vrhovni ustavni sodniki, še vedno.
Tole bi dodal z moje strani. Nobeno nasilje ni družbeno sprejemljivo. Še posebej grozote nad otroci. V času vojne in pred njo so trpeli mnogi otroci vseh strani in vseh narodnosti. Moja babica je dajala za jest nemškim vojakom, ki so bili do konca pretsrašeni in stari po enajst let.Nobeden pše puške ni znal držat. Medtem, ko so jim domobranci požgali hišo in je enajst otrok ostalo brez strehe nad glavo. Moti me edino to, da se partizani opravičujejo za svoja dejanja. Kaj pa domobranci in pa bela garda? Moja mamam je veliko vojnih grozot pretrpela. Žal tako je bilo.Najhuje je, ko te izda lasten sosed in si še kaj namisli zraven.Tudi današnji otroci trpijo razna nasilja. Pa smo družba pravic in izobilja.