Uničila sem si življenje
Kolegica je imela podobno zgodbo, kot ti , avtorica. Kljub super moškemu se je zaljubila v tipa, za katerega sumum, da je lover boy – tip, ki se prodaja ženskam. Čisto jo je obrnil ker je mlajši od nje 20 let. Kakšen bo epilog zgodbe ne vem, ampak ko sem jaz tistega revšeta (lover boya) videla, mi je šlo na smeh. To je tako kot da bi človek iz Ferrarija šel na katrco. Ona sploh ni videla, kaj ima doma, kakšnega dedca in kaj tvega. Jaz ne bi niti pomislila, da bi takšnega moškega, kot ga ima ona doma, prevarala. Osebno pa sem tudi mnenja, da je to rezultat zdolgočasenosti.
Jaz pa je ne obsojam. Ona je vsaj anonimno priznala, da se ni poročila iz ljubezni in da jo to sedaj tepe. V tistih časih, ko se je poročila, je izpolnjevala “družbene kriterije”. Tam v starosti od 25 do 35 let vsi pričakujejo, da se boš poročil ali živel na koruzi in imel vsaj enega otroka. Po 35. letu že dvignejo roke in te več ne sprašujejo. Avtorica je takrat mislila, da dela prav in da je njen življenjski cilj, da ima moža in otroke. Prav tako je res, da po določeni starosti težko dobiš (pravega) partnerja. Bolj ali manj so vsi poparčkani, tisti ločeni pa imajo praviloma za seboj pestro zgodovino.
Ona je bila ziherašica in se je raje prej poročila. Zato, da počakaš na pravo osebo in tvegaš, da je morda nikoli ne boš spoznal, moraš biti pogumen, saj ob tem poslušaš kritike in posmehovanje okolice. Temu se je ona v mladih letih izognila.
Če je avtorica prišla do ugotovitve, da si je uničila življenje, kar je zelo težka ugotovitev, potem naj se čim prej loči in s tem reši sebe in moža. Vse ostalo bi bilo pretvarjanje in laž.
Za vsako ljubezen takoj se ločit in potem na novo zaživet in kasneje ,ko zaljubljenost mine potem spet najdeš novo ljubezen in se ločuješ kot po tekočem traku.eni so res butasti.Ni čudno,da smo tam kjer smo.Pa ne piše vam to neki zelenc ampak človek,ki je v zakonu skoraj 30 let.Žena je bila ljubezen mojega življenja ampak potem jih je bilo še nekaj.Kajti človek ni predviden po naravi,da se enkrat zaljubi in to je to.Človek po dolgem času izgubi tisto zaljubljenost in pride do nove ,recimo po pravilu in ga ni junaka na svetu,ki bo zaljubljen samo enkrat in za vedno.če si pošteno priznamo je tako.
Ne gre uničevati družine za vsako ljubezensko mušico ali dober seks.
Jaz pa ne verjamem da je to rezultat zdolgočasenosti! Če se navežem na avtorico te teme, ženska navaja prvo kot prvo. DA NIKOLI NI BILA ZALJUBLJENA V SVOJEGA MOŽA. In če nisi zaljubljen, če do človeka čutiš samo prijateljstvo, da ga imaš samo rad, TO NI DOVOLJ ZA POROKO, TO NI DOVOLJ DA POSTANEŠ PAR. Pa je lahko moški/ženska super, dober do tebe, se lahko pogoarjaš z njim, samo ČE NI LJUBEZNI TO NI DOVOLJ. S takim si lahko samo prijatelj, ampak ponavadi se taka prijateljstva ne obdržijo ker potem tak moški seveda želi več, ker te on ljubi, ti pa njega pač ne ljubiš.
Govorim iz lastne izkušnje, ker bi sama tudi lahko živela v tašni zlati kletki kot jo avtorica opisuje. Ampak hvala bogu takrat sem bila že 32 let stara, ko sem tega moškega spoznala. Bila sem že precej zrela, nekaj izkušenj z moškimi sem že imela da sem se zavedala kaj se dogaja. Da je to moški, ki je super in vse, bi me po rokah nosil kot kraljico. Ampak iz moje strani ni bilo nobene ljubezni, ni me fizično niti malo privlačil. Všeč mi je bil samo kot prijatelj. Tako da so se na koncu stiki seveda prekinili.
Sama sem potem spoznala ljubezen dokaj pozno pri 44 letih, ampak sva srečna in je bilo vredno počakati. Nekatere ženske se pa zaletijo, in spoznajo take moške pa si mislijo ahhh bom pa tega poročila, saj ljubim ga itak ne, tip me pa nosi po rokah tako da mi bo vsaj lepo v življenju, bo preskrbljena. No, potem se pa zalomi, če ni pravih čustev, prave ljubezni potem ni nič.
ŽENSKE/MOŠKI BODITE ZVESTI SAMI SEBI!
Še ena zgodba več.
Šla v zakon? Zaradi česa, če nisi nič čutila do partnerja? A sam tko, da nisi sam, oziroma so tvoje vrstnice poročene, pa morš biti tud ti?
Isto kot se za vsako ceno osamosvojit, kot nabija večina žensk tukaj. Svoje stanovanje, čeprav v najemu. Doma pri starših pa prostora dovol. Ni treba nek mutit, da samski pri 40 so nenormalni. Da samski pri 40, ki niso na svojem so nenormalni. Pa dejte se skulirat in ne silite z glavo skozi zid. Zame. če ni prava pač ni in ne bom nek na silo delal. He he, zato sem pa še vedno samski.
Res težko razumem, zakaj se poročati oz. še slabše zakaj otrok, če VEŠ da to ni to. Ne glede na to, da se to nekako “pričakuje” gre za tvoje življenje in če nisi toliko pošten do sebe, še bolj pa do partnerja, da mu poveš da to ni to .. potem pa ne vem..
In tudi jaz mislim, da je tole iskanje ljubezni posledica dolgočasja. In predno bi se ločila bi poskusila karkoli, že za voljo otrok. Bi pa povedala partnerju, da potrebuješ strast, kaj novega…
In šele če res ne bi šlo in bi videla, da je odrekanje preveliko, bi odnehala.. niti slučajno pa zaradi zaljubljenosti v koga drugega.. glede na to, da si moža toliko časa vodila za nos, bi bilo fer, da se vsaj poskušaš potrudit predno vse skupaj končaš.
familija, otroci, mož, … premoženje so odgovornost, delo, skrb … bistvo skupnosti.
metulčki pa so pof.ukljivost … občasen hobi.
gamad scrkljana pa nima pojma, da je jutri nov dan, naslednji teden, novo desetletje – in vse to je treba vsak dan oddelati.
nasvet: takšne naj se ločijo in gredo lizati virtualni med v neobstoječi skledi. K descu pa bo prišla kakšna njemu kompatibilna.
Ti ne veš sploh kaj bi rada in nikoli ne boš stečna ker ko boš nekaj imela boš hlapela po drugem. Imaš službo imaš dom in otroka, imaš zdravje imaš partnerja ki te ima rad. Res pa je, da si nisi dala niti možnosti, da tega partnerja vzljubiš, saj že od začetka hrepeniš po nekaj vznemerljivem. Jaz bi se rajši potrudila za to kar že imam oz se trudim in po 20 letih veze ugotavljam da se imava vsako leto rajši. Res da ni več metuljčkov so odleteli je pa oseba ki me razume in podpira.
Točno tako, zakaj bi se silil nekim družbenim normam? Zakaj se siliti v zveze z ljudmi v katere nismo zaljubljeni? Samo zato da bomo ugodili nekim družbenim normam? Samo zato da bodo ljudje lahko rekli ahhh jaaa ta je pa star/a ne vem 37 let, lepo poročen/a, imajo otroke so normalni. Čeprav bodo potem taki ljudje živeli nesrečna življenja, čeprav se jim bo seks gabil s človekom ki so ga poročili, čeprav bodo živeli v laži, bodo imeli prisiljene nasmeške na obrazu.
Raje sem do konca življenja samska in brez otrok kot pa da bi se pod lastno prisilo poročila in imela otroke z moškim do katerega ne bi čutila nobene ljubezni. Potem je bolje da najameš eno stanovanje in zraven povabiš enega cimra in živita življenje skupaj pod isto streho. Kot cimra!
Točno tako, zakaj bi se silil nekim družbenim normam? Zakaj se siliti v zveze z ljudmi v katere nismo zaljubljeni? Samo zato da bomo ugodili nekim družbenim normam? Samo zato da bodo ljudje lahko rekli ahhh jaaa ta je pa star/a ne vem 37 let, lepo poročen/a, imajo otroke so normalni. Čeprav bodo potem taki ljudje živeli nesrečna življenja, čeprav se jim bo seks gabil s človekom ki so ga poročili, čeprav bodo živeli v laži, bodo imeli prisiljene nasmeške na obrazu.
Raje sem do konca življenja samska in brez otrok kot pa da bi se pod lastno prisilo poročila in imela otroke z moškim do katerega ne bi čutila nobene ljubezni. Potem je bolje da najameš eno stanovanje in zraven povabiš enega cimra in živita življenje skupaj pod isto streho. Kot cimra![/quote]
Lubčka zate. :)))))))))))))))
Samo ti si bila v svojega deca tudi enkrat zaljubljena kajne? Avtorica opisuje da te ljubezni ona ni nikoli začutila pri svojem možu. Tako da ne primerjaj svoje zgodbe z njeno, ker ni neke podobnosti. To da tisti metuljčki odletijo enkrat običajno že po nekaj letih je normalno, to vsi poznamo, ampak če ni zaljubljenosti potem se to tudi v ljubezen ne more razviti. Če do nekoga čutiš samo bratstvo, prijateljstvo, potem se redko iz tega kaj več razvije. Avtorica bi mogla biti do sebe iskrena že od začetka in oditi preč, ne pa da se je zapletla, poročila, rodila otroke z moškim ki ji je kot brat. To ni prav.
Točno tako, zakaj bi se silil nekim družbenim normam? Zakaj se siliti v zveze z ljudmi v katere nismo zaljubljeni? Samo zato da bomo ugodili nekim družbenim normam? Samo zato da bodo ljudje lahko rekli ahhh jaaa ta je pa star/a ne vem 37 let, lepo poročen/a, imajo otroke so normalni. Čeprav bodo potem taki ljudje živeli nesrečna življenja, čeprav se jim bo seks gabil s človekom ki so ga poročili, čeprav bodo živeli v laži, bodo imeli prisiljene nasmeške na obrazu.
Raje sem do konca življenja samska in brez otrok kot pa da bi se pod lastno prisilo poročila in imela otroke z moškim do katerega ne bi čutila nobene ljubezni. Potem je bolje da najameš eno stanovanje in zraven povabiš enega cimra in živita življenje skupaj pod isto streho. Kot cimra![/quote]
Lubčka zate. :)))))))))))))))[/quote]
V eni sapi trdiš, da si težko dosegljiv in izbirčen, pa da si raje samski.. hkrati pa vsepovsod po monu talaš povabila za kofe in še lupčke.
Hja, res ti bom verjela, da si težko dosegljiv.
Ti bi kar vsaki dal, če bi ona hotla to.
Lubčka zate. :)))))))))))))))[/quote]
V eni sapi trdiš, da si težko dosegljiv in izbirčen, pa da si raje samski.. hkrati pa vsepovsod po monu talaš povabila za kofe in še lupčke.
Hja, res ti bom verjela, da si težko dosegljiv.
Ti bi kar vsaki dal, če bi ona hotla to.[/quote]
Kdo pa rekel, da sem težko dosegljiv. Pravim samo, da prave še nisem našel. In daj sprosti se malo zadihaj, ne bo ti škodilo. Kaj je narobe, če nekoga na kafe povabiš, daš lubčka, ker je prijazna do tebe… A ste res vsi tako zategnjeni.
e
Narobe. Posledice bo nosila 4 letna hči. Dokler smo brez otrok se mogoče res lahko poročamo, ločujemo, iščemo metuljčke in sanjamo kot najhujše pubertetnice. Ko se pa odločimo za otroka je pa naša odgovornost, da živimo tako, da otroku ne povzročamo nepotrebnega trpljenja.[/quote]
Ali resno misliš, da otrok ne čuti sprenevedanje s strani staršev?
Otrok vidi in čuti marsikaj.
otrok je zelo intuitivno bitje.
Ne zanemarjat tega dejstva.
Kot otrok nestabilne družin ti lahko povem le to, da sem jokala od sreče, ko sta se starša končno ločila, pri mojih 16 let. A žal sta v meni pustila veliko gorja, kar sem popravljala v nadaljnih 25 letih in še nisem popravila. zagotovo bi bilo dosti bolje, ko bi se ločila pri mojih 4 letih, saj potem ne bi bila prisiljena gledati zako zgrešeno idejo o zakonu. In ravno zgled staršev pusti posledice na otroku. Moja je ta, da ne znam biti del para. In na podlagi popotnice, ki sta mi jo starša dala, sem izbrala napačnega, napačnemu rodila otroka. In na podlagi tega, sem dolgo samska, ker enostavno nisem zmožna čudovite zveze, pa čeprav moje srce hrepeni po tem.
Hvala, starša, ker sta mi tako zajebala pogled na zvezo z moškim, na zakon. 25 let se že trudim vajin vzor iz sebe dat, a čutim, da je še v meni.25 dolgih let.
e
Narobe. Posledice bo nosila 4 letna hči. Dokler smo brez otrok se mogoče res lahko poročamo, ločujemo, iščemo metuljčke in sanjamo kot najhujše pubertetnice. Ko se pa odločimo za otroka je pa naša odgovornost, da živimo tako, da otroku ne povzročamo nepotrebnega trpljenja.[/quote]
Glede na datum posta, se je zgodba že razvila in odvila. Nima smisla filozofirat…
V eni sapi trdiš, da si težko dosegljiv in izbirčen, pa da si raje samski.. hkrati pa vsepovsod po monu talaš povabila za kofe in še lupčke.
Hja, res ti bom verjela, da si težko dosegljiv.
Ti bi kar vsaki dal, če bi ona hotla to.[/quote]
Kdo pa rekel, da sem težko dosegljiv. Pravim samo, da prave še nisem našel. In daj sprosti se malo zadihaj, ne bo ti škodilo. Kaj je narobe, če nekoga na kafe povabiš, daš lubčka, ker je prijazna do tebe… A ste res vsi tako zategnjeni.[/quote]
V neki temi nedolgo nazaj si rekel, da si izbirčen. in izbirčen človek je hkrati težko dosegljiv.
Popravi svojo trditev samskosti v- za sex sem vedno pripravljen z vsako. A za zvezo sem izjemno izbirčen.
e
Narobe. Posledice bo nosila 4 letna hči. Dokler smo brez otrok se mogoče res lahko poročamo, ločujemo, iščemo metuljčke in sanjamo kot najhujše pubertetnice. Ko se pa odločimo za otroka je pa naša odgovornost, da živimo tako, da otroku ne povzročamo nepotrebnega trpljenja.[/quote]
Ali resno misliš, da otrok ne čuti sprenevedanje s strani staršev?
Otrok vidi in čuti marsikaj.
otrok je zelo intuitivno bitje.
Ne zanemarjat tega dejstva.
Kot otrok nestabilne družin ti lahko povem le to, da sem jokala od sreče, ko sta se starša končno ločila, pri mojih 16 let. A žal sta v meni pustila veliko gorja, kar sem popravljala v nadaljnih 25 letih in še nisem popravila. zagotovo bi bilo dosti bolje, ko bi se ločila pri mojih 4 letih, saj potem ne bi bila prisiljena gledati zako zgrešeno idejo o zakonu. In ravno zgled staršev pusti posledice na otroku. Moja je ta, da ne znam biti del para. In na podlagi popotnice, ki sta mi jo starša dala, sem izbrala napačnega, napačnemu rodila otroka. In na podlagi tega, sem dolgo samska, ker enostavno nisem zmožna čudovite zveze, pa čeprav moje srce hrepeni po tem.
Hvala, starša, ker sta mi tako zajebala pogled na zvezo z moškim, na zakon. 25 let se že trudim vajin vzor iz sebe dat, a čutim, da je še v meni.25 dolgih let.[/quote]
Podpis. Sicer nimam take izkušnje za sabo, ampak tudi otroci opazijo neskladje med staršema, čustveno otopelost in to nikakor ni dobra popotnica za njih. Ne da odobravam varanje, razidite se prej, če vidite da ste v slepi ulici.
Kdo pa rekel, da sem težko dosegljiv. Pravim samo, da prave še nisem našel. In daj sprosti se malo zadihaj, ne bo ti škodilo. Kaj je narobe, če nekoga na kafe povabiš, daš lubčka, ker je prijazna do tebe… A ste res vsi tako zategnjeni.[/quote]
V neki temi nedolgo nazaj si rekel, da si izbirčen. in izbirčen človek je hkrati težko dosegljiv.
Popravi svojo trditev samskosti v- za sex sem vedno pripravljen z vsako. A za zvezo sem izjemno izbirčen.[/quote]
Lej, za kofi ali kaj drugega, mi ni nikoli težko s komerkoli kadarkoli. Da grem z žensko po par besedah sexat, pa mi ni. Še nikoli ni bilo tako. normalno, da izbiram pravo. Naj bom tako kot avtorica, ki se je poročila samo zato , da se je? Kar nekaj tja v tri dni. Samo, da smo srečna družinica pri normalnih letih.
e
Narobe. Posledice bo nosila 4 letna hči. Dokler smo brez otrok se mogoče res lahko poročamo, ločujemo, iščemo metuljčke in sanjamo kot najhujše pubertetnice. Ko se pa odločimo za otroka je pa naša odgovornost, da živimo tako, da otroku ne povzročamo nepotrebnega trpljenja.[/quote]
Glede na datum posta, se je zgodba že razvila in odvila. Nima smisla filozofirat…[/quote]
Ta zgodba se nadaljuje tako, da sta še vedno poročena in še vedno igrata srečen in zaljubljen par.
V neki temi nedolgo nazaj si rekel, da si izbirčen. in izbirčen človek je hkrati težko dosegljiv.
Popravi svojo trditev samskosti v- za sex sem vedno pripravljen z vsako. A za zvezo sem izjemno izbirčen.[/quote]
Lej, za kofi ali kaj drugega, mi ni nikoli težko s komerkoli kadarkoli. Da grem z žensko po par besedah sexat, pa mi ni. Še nikoli ni bilo tako. normalno, da izbiram pravo. Naj bom tako kot avtorica, ki se je poročila samo zato , da se je? Kar nekaj tja v tri dni. Samo, da smo srečna družinica pri normalnih letih.[/quote]
Lej, na monu se obnašaš sluzasto. ni problem it na kofi, problem je ko sluzasto talaš vsaki to povebilo. Madonca, človek bi pomislil, da kot lepotec ne boš imel težav s kofeji v real lajfu.
In še nekaj- velikokrat sem slišala besede, da ne gre sexat z žensko po parih besedah. In veš kaj? Še čisto vsak tak sluzavec je začel zelo zelo hitro govorit o tem, kako si me želi. ga vprašam, kaj je zdaj z njegovo trditvijo, da se z žensko ne more hitro spustit v sex, so se pa zgovarjal, da sem jih začarala. Patetično. In ker sem jih “začarala” naj bi pristala na sex? Sluzasto do konca.
In še nekaj- če si na netu ne talamo lupčkov, kar eni neznanci med seboj, nismo zategnjeni. Ta trditev znova pristaja sluzavcem.