Uničila sem si življenje
e
Narobe. Posledice bo nosila 4 letna hči. Dokler smo brez otrok se mogoče res lahko poročamo, ločujemo, iščemo metuljčke in sanjamo kot najhujše pubertetnice. Ko se pa odločimo za otroka je pa naša odgovornost, da živimo tako, da otroku ne povzročamo nepotrebnega trpljenja.[/quote]
Ali resno misliš, da otrok ne čuti sprenevedanje s strani staršev?
Otrok vidi in čuti marsikaj.
otrok je zelo intuitivno bitje.
Ne zanemarjat tega dejstva.
Kot otrok nestabilne družin ti lahko povem le to, da sem jokala od sreče, ko sta se starša končno ločila, pri mojih 16 let. A žal sta v meni pustila veliko gorja, kar sem popravljala v nadaljnih 25 letih in še nisem popravila. zagotovo bi bilo dosti bolje, ko bi se ločila pri mojih 4 letih, saj potem ne bi bila prisiljena gledati zako zgrešeno idejo o zakonu. In ravno zgled staršev pusti posledice na otroku. Moja je ta, da ne znam biti del para. In na podlagi popotnice, ki sta mi jo starša dala, sem izbrala napačnega, napačnemu rodila otroka. In na podlagi tega, sem dolgo samska, ker enostavno nisem zmožna čudovite zveze, pa čeprav moje srce hrepeni po tem.
Hvala, starša, ker sta mi tako zajebala pogled na zvezo z moškim, na zakon. 25 let se že trudim vajin vzor iz sebe dat, a čutim, da je še v meni.25 dolgih let.[/quote]
Seveda čuti vendar je na to potrebno misliti prej.
Nisem gledala datuma pa, če sem že odgovorila nadaljujem.
Avtorici ne manjka ničesar. Ima dobrega, pridnega moža, finančno sta ok in vse kar ona pogreša so metuljčki. Hči ne gleda dnevno kreganja, pijanega očeta, pretepanja ampak le zdolgočaseno mati, ki ne ve točno kaj bi od življenja rada.
Sicer pa naj ima metuljčke in hči pusti očetu in išče svoje sanje naokoli.
Včasih je ločitev je boljša izbira za otroka vendar to ne pomeni, da je za otroka dobro, da se ločimo vsakič, ko se nam sprdne in vidimo pri sosedih nekaj boljšega in lepšega. Otroke učimo tudi sprejemanja kompromisov, pogovora, sodelovanja. Vse to bodo v življenju in zakonskem življenju potrebovali. Ne le skakanja v levo in desno, ko se jim bo zazdelo, da sosedove rožice lepše cvetijo.
Ali resno misliš, da otrok ne čuti sprenevedanje s strani staršev?
Otrok vidi in čuti marsikaj.
otrok je zelo intuitivno bitje.
Ne zanemarjat tega dejstva.
Kot otrok nestabilne družin ti lahko povem le to, da sem jokala od sreče, ko sta se starša končno ločila, pri mojih 16 let. A žal sta v meni pustila veliko gorja, kar sem popravljala v nadaljnih 25 letih in še nisem popravila. zagotovo bi bilo dosti bolje, ko bi se ločila pri mojih 4 letih, saj potem ne bi bila prisiljena gledati zako zgrešeno idejo o zakonu. In ravno zgled staršev pusti posledice na otroku. Moja je ta, da ne znam biti del para. In na podlagi popotnice, ki sta mi jo starša dala, sem izbrala napačnega, napačnemu rodila otroka. In na podlagi tega, sem dolgo samska, ker enostavno nisem zmožna čudovite zveze, pa čeprav moje srce hrepeni po tem.
Hvala, starša, ker sta mi tako zajebala pogled na zvezo z moškim, na zakon. 25 let se že trudim vajin vzor iz sebe dat, a čutim, da je še v meni.25 dolgih let.[/quote]
Podpis. Sicer nimam take izkušnje za sabo, ampak tudi otroci opazijo neskladje med staršema, čustveno otopelost in to nikakor ni dobra popotnica za njih. Ne da odobravam varanje, razidite se prej, če vidite da ste v slepi ulici.[/quote]
Ja, otrok marsikaj vidi, marsikaj čuti.
Problem je to, ker starši povečinoma otroka ne jemljejo za samosvojega človeka s svojim razmišljanjem ampak ga jemljejo kot nekoga, ki je na svetu zato, da bo živel po njegovih načelih.
Ali resno misliš, da otrok ne čuti sprenevedanje s strani staršev?
Otrok vidi in čuti marsikaj.
otrok je zelo intuitivno bitje.
Ne zanemarjat tega dejstva.
Kot otrok nestabilne družin ti lahko povem le to, da sem jokala od sreče, ko sta se starša končno ločila, pri mojih 16 let. A žal sta v meni pustila veliko gorja, kar sem popravljala v nadaljnih 25 letih in še nisem popravila. zagotovo bi bilo dosti bolje, ko bi se ločila pri mojih 4 letih, saj potem ne bi bila prisiljena gledati zako zgrešeno idejo o zakonu. In ravno zgled staršev pusti posledice na otroku. Moja je ta, da ne znam biti del para. In na podlagi popotnice, ki sta mi jo starša dala, sem izbrala napačnega, napačnemu rodila otroka. In na podlagi tega, sem dolgo samska, ker enostavno nisem zmožna čudovite zveze, pa čeprav moje srce hrepeni po tem.
Hvala, starša, ker sta mi tako zajebala pogled na zvezo z moškim, na zakon. 25 let se že trudim vajin vzor iz sebe dat, a čutim, da je še v meni.25 dolgih let.[/quote]
Seveda čuti vendar je na to potrebno misliti prej.
Nisem gledala datuma pa, če sem že odgovorila nadaljujem.
Avtorici ne manjka ničesar. Ima dobrega, pridnega moža, finančno sta ok in vse kar ona pogreša so metuljčki. Hči ne gleda dnevno kreganja, pijanega očeta, pretepanja ampak le zdolgočaseno mati, ki ne ve točno kaj bi od življenja rada.
Sicer pa naj ima metuljčke in hči pusti očetu in išče svoje sanje naokoli.
Včasih je ločitev je boljša izbira za otroka vendar to ne pomeni, da je za otroka dobro, da se ločimo vsakič, ko se nam sprdne in vidimo pri sosedih nekaj boljšega in lepšega. Otroke učimo tudi sprejemanja kompromisov, pogovora, sodelovanja. Vse to bodo v življenju in zakonskem življenju potrebovali. Ne le skakanja v levo in desno, ko se jim bo zazdelo, da sosedove rožice lepše cvetijo.[/quote]
pa odgovarjate, kot da ste vse ene navadne prostitutke, ki se možu prodajate za zunanji izgled.
Ženska se mora prisiliti, da seksa z možem in ti praviš, da ji nič ne manjka?
Potem nobeni prostitutki v bordelu prav nič ne manjka.
Seveda čuti vendar je na to potrebno misliti prej.
Nisem gledala datuma pa, če sem že odgovorila nadaljujem.
Avtorici ne manjka ničesar. Ima dobrega, pridnega moža, finančno sta ok in vse kar ona pogreša so metuljčki. Hči ne gleda dnevno kreganja, pijanega očeta, pretepanja ampak le zdolgočaseno mati, ki ne ve točno kaj bi od življenja rada.
Sicer pa naj ima metuljčke in hči pusti očetu in išče svoje sanje naokoli.
Včasih je ločitev je boljša izbira za otroka vendar to ne pomeni, da je za otroka dobro, da se ločimo vsakič, ko se nam sprdne in vidimo pri sosedih nekaj boljšega in lepšega. Otroke učimo tudi sprejemanja kompromisov, pogovora, sodelovanja. Vse to bodo v življenju in zakonskem življenju potrebovali. Ne le skakanja v levo in desno, ko se jim bo zazdelo, da sosedove rožice lepše cvetijo.[/quote]
pa odgovarjate, kot da ste vse ene navadne prostitutke, ki se možu prodajate za zunanji izgled.
Ženska se mora prisiliti, da seksa z možem in ti praviš, da ji nič ne manjka?
Potem nobeni prostitutki v bordelu prav nič ne manjka.[/quote]
Ženska ne bo imela otroka z moški s katerim se mora prisiliti iti v posteljo. Če je bila pa v štartu prostitutka pa naj vsaj sedaj misli na otroka in nadaljuje s prostitucijo otroka pa pusti očetu.
Ali resno misliš, da otrok ne čuti sprenevedanje s strani staršev?
Otrok vidi in čuti marsikaj.
otrok je zelo intuitivno bitje.
Ne zanemarjat tega dejstva.
Kot otrok nestabilne družin ti lahko povem le to, da sem jokala od sreče, ko sta se starša končno ločila, pri mojih 16 let. A žal sta v meni pustila veliko gorja, kar sem popravljala v nadaljnih 25 letih in še nisem popravila. zagotovo bi bilo dosti bolje, ko bi se ločila pri mojih 4 letih, saj potem ne bi bila prisiljena gledati zako zgrešeno idejo o zakonu. In ravno zgled staršev pusti posledice na otroku. Moja je ta, da ne znam biti del para. In na podlagi popotnice, ki sta mi jo starša dala, sem izbrala napačnega, napačnemu rodila otroka. In na podlagi tega, sem dolgo samska, ker enostavno nisem zmožna čudovite zveze, pa čeprav moje srce hrepeni po tem.
Hvala, starša, ker sta mi tako zajebala pogled na zvezo z moškim, na zakon. 25 let se že trudim vajin vzor iz sebe dat, a čutim, da je še v meni.25 dolgih let.[/quote]
Seveda čuti vendar je na to potrebno misliti prej.
Nisem gledala datuma pa, če sem že odgovorila nadaljujem.
Avtorici ne manjka ničesar. Ima dobrega, pridnega moža, finančno sta ok in vse kar ona pogreša so metuljčki. Hči ne gleda dnevno kreganja, pijanega očeta, pretepanja ampak le zdolgočaseno mati, ki ne ve točno kaj bi od življenja rada.
Sicer pa naj ima metuljčke in hči pusti očetu in išče svoje sanje naokoli.
Včasih je ločitev je boljša izbira za otroka vendar to ne pomeni, da je za otroka dobro, da se ločimo vsakič, ko se nam sprdne in vidimo pri sosedih nekaj boljšega in lepšega. Otroke učimo tudi sprejemanja kompromisov, pogovora, sodelovanja. Vse to bodo v življenju in zakonskem življenju potrebovali. Ne le skakanja v levo in desno, ko se jim bo zazdelo, da sosedove rožice lepše cvetijo.[/quote]
kaj vse bi človek moral kaj.. Tudi moja starša bi morala prej misliti na to, da bosta iz mene vzgojila žensko ki ni sposobna ustvariti čudovito zvezo. pa nista mislila name, ker sta bila preveč egoistična za to.
In če si pozorno prebrala zgodbo- avtorica govori, da je vedela, da ga ne ljubi, a je šla v zvezo in kasneje v zakon, zato, da ne ostane sama. In ko se je končno soočila s svojimi demoni, s svojo resnico, je na mest, da nekaj konkretno naredi. ali prekine zakon ali pa svojega moža začne ljubiti. Ker te ljubezni nikoli ni bilo, je tudi ne bo, se strinjaš?
Avtorica ne govori samo o metuljčkih, govori o veliko več kot o tem. Moža opisuje kot brata..
Mora res vse življenje v zakonu živeti tako in ne sme pričakovati več? Zakaj? da bo deklico naučila, kako se tudi na ta način trpi? Ko izbereš moškega, ki ga ne ljubiš? Da jo nauči, da vzame prvega, samo da ne bo sama?
Ne, se ne strinjam s teboj. V zakonu, kjer se trpi ni ta nikogar dobro.
Kaj pa misliš, kako bi bilo možu, ko bi izvedel, da je bil z žensko, ki ga nikoli ni ljubila? Vsa ta izgubljena leta, ko ga je vlekla za nos. vsak ima pravico živeti v resnici. čeprav je zelo boleča, vsaj veš na čem si. Hvala, raje sem sama, kot z moškim, ki je z menoj samo zato, ker ni našel primernejše. Ker tudi to je zelo boleča izdaja.
Zakaj se je sploh začela siliti? In iz tega siljenja je nastal otrok.. Kakšen človek je to, da sploh pripelje tako dolgo, potem pa razdere družino zaradi dolgočasja in metuljčkov?[/quote]
tudi jaz tega ne razumem kako lahko človek tako daleč pripelje? Mislim razumem, da vsi smo že kdaj spoznali človeka ki nam ni bil všeč, in šli tudi na zmenek s takim, se poljubili in se nam je gravžalo. Seveda potem nikoli ni več prišlo do drugega zmenka.
Zakaj nekdo ki se ti upira, gravža, ti je fizično odbijajoč, ni kemije, ni iskrice nobene, ti je kot brat/sestra, prijatelj, zakaj bi se s takim oženil in še imel otroka? Bolano!
Zakaj se je sploh začela siliti? In iz tega siljenja je nastal otrok.. Kakšen človek je to, da sploh pripelje tako dolgo, potem pa razdere družino zaradi dolgočasja in metuljčkov?[/quote]
zato ker se človek ne rodi preveč pameten. najbrž v svojem okolju ni imela nobenega pametnega zgleda (ja naši starši so bili v večini skupaj, ker se je to spodobilo) in je delala tako, kot je takrat mislila, da je najbolj prav. Samo življenje zna biti hudičevo dolgo ob takih kompromisih.
Konec koncev si ti tudi mislila, kako bo fajn pri tašči, pa se sedaj seliš? Zakaj neki?
Seveda čuti vendar je na to potrebno misliti prej.
Nisem gledala datuma pa, če sem že odgovorila nadaljujem.
Avtorici ne manjka ničesar. Ima dobrega, pridnega moža, finančno sta ok in vse kar ona pogreša so metuljčki. Hči ne gleda dnevno kreganja, pijanega očeta, pretepanja ampak le zdolgočaseno mati, ki ne ve točno kaj bi od življenja rada.
Sicer pa naj ima metuljčke in hči pusti očetu in išče svoje sanje naokoli.
Včasih je ločitev je boljša izbira za otroka vendar to ne pomeni, da je za otroka dobro, da se ločimo vsakič, ko se nam sprdne in vidimo pri sosedih nekaj boljšega in lepšega. Otroke učimo tudi sprejemanja kompromisov, pogovora, sodelovanja. Vse to bodo v življenju in zakonskem življenju potrebovali. Ne le skakanja v levo in desno, ko se jim bo zazdelo, da sosedove rožice lepše cvetijo.[/quote]
kaj vse bi človek moral kaj.. Tudi moja starša bi morala prej misliti na to, da bosta iz mene vzgojila žensko ki ni sposobna ustvariti čudovito zvezo. pa nista mislila name, ker sta bila preveč egoistična za to.
In če si pozorno prebrala zgodbo- avtorica govori, da je vedela, da ga ne ljubi, a je šla v zvezo in kasneje v zakon, zato, da ne ostane sama. In ko se je končno soočila s svojimi demoni, s svojo resnico, je na mest, da nekaj konkretno naredi. ali prekine zakon ali pa svojega moža začne ljubiti. Ker te ljubezni nikoli ni bilo, je tudi ne bo, se strinjaš?
Avtorica ne govori samo o metuljčkih, govori o veliko več kot o tem. Moža opisuje kot brata..
Mora res vse življenje v zakonu živeti tako in ne sme pričakovati več? Zakaj? da bo deklico naučila, kako se tudi na ta način trpi? Ko izbereš moškega, ki ga ne ljubiš? Da jo nauči, da vzame prvega, samo da ne bo sama?
Ne, se ne strinjam s teboj. V zakonu, kjer se trpi ni ta nikogar dobro.
Kaj pa misliš, kako bi bilo možu, ko bi izvedel, da je bil z žensko, ki ga nikoli ni ljubila? Vsa ta izgubljena leta, ko ga je vlekla za nos. vsak ima pravico živeti v resnici. čeprav je zelo boleča, vsaj veš na čem si. Hvala, raje sem sama, kot z moškim, ki je z menoj samo zato, ker ni našel primernejše. Ker tudi to je zelo boleča izdaja.[/quote]
Dober zapis! Šavrinka ne dojame, šavrinka avtorica opisuje da ji je bil moški kot brat, da ni bilo nobene ljubezni in je tudi ne bo. Zayebala se je, in sedaj dojela da ne more več tako naprej. Edina rešitev iz tega šmorna je ločitev.
pa odgovarjate, kot da ste vse ene navadne prostitutke, ki se možu prodajate za zunanji izgled.
Ženska se mora prisiliti, da seksa z možem in ti praviš, da ji nič ne manjka?
Potem nobeni prostitutki v bordelu prav nič ne manjka.[/quote]
Ženska ne bo imela otroka z moški s katerim se mora prisiliti iti v posteljo. Če je bila pa v štartu prostitutka pa naj vsaj sedaj misli na otroka in nadaljuje s prostitucijo otroka pa pusti očetu.[/quote]
Ti to resno? Koliko je takih, ki so z grdim bogatašem, pa z njim zagotovo niso iz ljubezni ;). Otroka pa imajo z njimi, celo več njih.
Veliko ljudi se poparčka s prvim ki pride mimo tudi zato ker jim je dolgčas, bojijo se da bodo ostali sami.
Veliko je teh razlogov, dolgočasje, strah pred ostati sam, obsojanje drugih ljudi v smislu Ohh moj bog kako to da si samska pa brez otrok pri skoraj 40??? Ta mora biti sigurno čudna, bolana, lezbijka! Abnormalna, velja isto za moške….Skratka vsi ti strahovi, in potem srečaš človeka ki je super fino fajn, ampak ga ne ljubiš in ga nikoli ne boš. Ampak ker ima veliko ljudi te strahove, pred ostati sam, pred tem da ga bodo drugi obsojali se bo poročil s takim človekom.
In kmalu spoznal da tako ne more živeti, ker resnica vedno pride na dan.
Ženska ne bo imela otroka z moški s katerim se mora prisiliti iti v posteljo. Če je bila pa v štartu prostitutka pa naj vsaj sedaj misli na otroka in nadaljuje s prostitucijo otroka pa pusti očetu.[/quote]
Ti to resno? Koliko je takih, ki so z grdim bogatašem, pa z njim zagotovo niso iz ljubezni ;). Otroka pa imajo z njimi, celo več njih.[/quote]
Ja to so zgoraj opisane prostitutke. Ženska, ki ni prostitutka pa že v štartu z moški, ki ga ne ljubi ne bo šla v posteljo in posledično ne bo imela otroka z njim.
Pa je iz starševskega vidika res prav, da sedaj, ko so pobasale denar otroku uničijo življenje in mu odvzamejo očeta?
vem, da je stara tema, ampak vseeno je hudičevo nezrelo, da družino, partnerja, s katerim klapaš, postaviš na kocko zaradi metuljčkov v trebuhu, ki izzvenijo v par mesecih.
po petih mesecih se je pa verjetno že tolkla po glavi, kam je gledala.
metuljčki v trebuhu, zaljubljenost, prepričanje, da si našel dušo dvojčico… je začasna utvara. ko padeš na trdna tla zna biti streznitev težka
Lej, za kofi ali kaj drugega, mi ni nikoli težko s komerkoli kadarkoli. Da grem z žensko po par besedah sexat, pa mi ni. Še nikoli ni bilo tako. normalno, da izbiram pravo. Naj bom tako kot avtorica, ki se je poročila samo zato , da se je? Kar nekaj tja v tri dni. Samo, da smo srečna družinica pri normalnih letih.[/quote]
Lej, na monu se obnašaš sluzasto. ni problem it na kofi, problem je ko sluzasto talaš vsaki to povebilo. Madonca, človek bi pomislil, da kot lepotec ne boš imel težav s kofeji v real lajfu.
In še nekaj- velikokrat sem slišala besede, da ne gre sexat z žensko po parih besedah. In veš kaj? Še čisto vsak tak sluzavec je začel zelo zelo hitro govorit o tem, kako si me želi. ga vprašam, kaj je zdaj z njegovo trditvijo, da se z žensko ne more hitro spustit v sex, so se pa zgovarjal, da sem jih začarala. Patetično. In ker sem jih “začarala” naj bi pristala na sex? Sluzasto do konca.
In še nekaj- če si na netu ne talamo lupčkov, kar eni neznanci med seboj, nismo zategnjeni. Ta trditev znova pristaja sluzavcem.[/quote]
Ne se obremenjevat z mano. Pa lep vikend.
Ti to resno? Koliko je takih, ki so z grdim bogatašem, pa z njim zagotovo niso iz ljubezni ;). Otroka pa imajo z njimi, celo več njih.[/quote]
Ja to so zgoraj opisane prostitutke. Ženska, ki ni prostitutka pa že v štartu z moški, ki ga ne ljubi ne bo šla v posteljo in posledično ne bo imela otroka z njim.
Pa je iz starševskega vidika res prav, da sedaj, ko so pobasale denar otroku uničijo življenje in mu odvzamejo očeta?[/quote]
ločitev ne pomeni, da otroku uničiš življenje niti da mu vzameš očeta. Dosti očetov se več ukvarja z otroci, če so ločeni kot prej, saj to menda iz svojih izkušenj dobro veš.
o razlogih zakaj ženske seksajo z moškimi pa raje ne bi. Ljubezni je bolj malo vmes, ampak saj to se tebi ravno ne zdi pomembno ne ?
ok se strinjam s tem zapisom, da bi se samo na metuljčke zanašal ahhhh kako lepooo jeeee ahhhh, v resnici ko pa potem metuljčki odidejo pa vidiš človeka v pravi luči. To je ena skrajnost.
potem druga skrajnost je pa avtoričina zgodba, isto drugi ekstrem poroka in življenje s človekom ki ga ne ljubiš. To pa tudi ni prav.
torej kaj je potem prav? Mislim da je prav, da ko spoznaš nekoga pri katerim začutiš da je kemija, iskrica da ga SPOZNAŠ BOLJE. Da preden skočiš v zvezo ga stestiraš preko prijateljstva, poleg tega ko si starejši imaš že malo več modrosti in mislim da večina ljudi ki smo že nad 35 stari malo bolj stestira človeka. Tudi če čutimo metuljčke, ampak jih ozavestimo in vemo kaj to je.
ok se strinjam s tem zapisom, da bi se samo na metuljčke zanašal ahhhh kako lepooo jeeee ahhhh, v resnici ko pa potem metuljčki odidejo pa vidiš človeka v pravi luči. To je ena skrajnost.
potem druga skrajnost je pa avtoričina zgodba, isto drugi ekstrem poroka in življenje s človekom ki ga ne ljubiš. To pa tudi ni prav.
torej kaj je potem prav? Mislim da je prav, da ko spoznaš nekoga pri katerim začutiš da je kemija, iskrica da ga SPOZNAŠ BOLJE. Da preden skočiš v zvezo ga stestiraš preko prijateljstva, poleg tega ko si starejši imaš že malo več modrosti in mislim da večina ljudi ki smo že nad 35 stari malo bolj stestira človeka. Tudi če čutimo metuljčke, ampak jih ozavestimo in vemo kaj to je.[/quote]
Ta zapis pa je utemeljen in še z umetniško vrednostjo. :))
ok se strinjam s tem zapisom, da bi se samo na metuljčke zanašal ahhhh kako lepooo jeeee ahhhh, v resnici ko pa potem metuljčki odidejo pa vidiš človeka v pravi luči. To je ena skrajnost.
potem druga skrajnost je pa avtoričina zgodba, isto drugi ekstrem poroka in življenje s človekom ki ga ne ljubiš. To pa tudi ni prav.
torej kaj je potem prav? Mislim da je prav, da ko spoznaš nekoga pri katerim začutiš da je kemija, iskrica da ga SPOZNAŠ BOLJE. Da preden skočiš v zvezo ga stestiraš preko prijateljstva, poleg tega ko si starejši imaš že malo več modrosti in mislim da večina ljudi ki smo že nad 35 stari malo bolj stestira človeka. Tudi če čutimo metuljčke, ampak jih ozavestimo in vemo kaj to je.[/quote]
Ta zapis pa je utemeljen in še z umetniško vrednostjo. :))[/quote]
Hvala antilopa 😉
ok se strinjam s tem zapisom, da bi se samo na metuljčke zanašal ahhhh kako lepooo jeeee ahhhh, v resnici ko pa potem metuljčki odidejo pa vidiš človeka v pravi luči. To je ena skrajnost.
potem druga skrajnost je pa avtoričina zgodba, isto drugi ekstrem poroka in življenje s človekom ki ga ne ljubiš. To pa tudi ni prav.
torej kaj je potem prav? Mislim da je prav, da ko spoznaš nekoga pri katerim začutiš da je kemija, iskrica da ga SPOZNAŠ BOLJE. Da preden skočiš v zvezo ga stestiraš preko prijateljstva, poleg tega ko si starejši imaš že malo več modrosti in mislim da večina ljudi ki smo že nad 35 stari malo bolj stestira človeka. Tudi če čutimo metuljčke, ampak jih ozavestimo in vemo kaj to je.[/quote]
izbrala je človeka, ki ga je imela rada. je pa res, da ni bila noro zatreskana v njega. ljubezen v resnici ni neko vihravo mogočno čustvo, ampak bolj tako skromno tiho čustvo v ozadju. zaljubljenost je tista, ki prekriči vsa ostala čustva
samo zaljubljenost žal nikoli ne traja.
Zakaj se je sploh začela siliti? In iz tega siljenja je nastal otrok.. Kakšen človek je to, da sploh pripelje tako dolgo, potem pa razdere družino zaradi dolgočasja in metuljčkov?[/quote]
zato ker se človek ne rodi preveč pameten. najbrž v svojem okolju ni imela nobenega pametnega zgleda (ja naši starši so bili v večini skupaj, ker se je to spodobilo) in je delala tako, kot je takrat mislila, da je najbolj prav. Samo življenje zna biti hudičevo dolgo ob takih kompromisih.
Konec koncev si ti tudi mislila, kako bo fajn pri tašči, pa se sedaj seliš? Zakaj neki?[/quote]
tako je, starši so tisti, ki otroku dajo zgled. Ki otroka naučijo, kako bo funkcijoniral v svojih zvezah. Dolgih 25 let se že trudim njun vzgled spravit iz sebe, a ga še vedno nisem. Če nalo bolje podefiniram zadevo- izbrala sem moškega, ki je bil po lastnostih zelo podoben mojemu očetu. nanj sem reagirala, tako kot sem videla svojo mamo. A ker sem se zavedala, da je to tako zgrešeno, sem zvezo zaključila, saj sem ravno zaradi zgleda staršev vedela, kam vse skupaj vodi in kaj to pomeni za mojega otroka. Moj otrok ima danes veliko boljše šanse kaj bolje ustvariti, kot sem jih imela jaz s popotnico, ki sta mi jo dala.
ok se strinjam s tem zapisom, da bi se samo na metuljčke zanašal ahhhh kako lepooo jeeee ahhhh, v resnici ko pa potem metuljčki odidejo pa vidiš človeka v pravi luči. To je ena skrajnost.
potem druga skrajnost je pa avtoričina zgodba, isto drugi ekstrem poroka in življenje s človekom ki ga ne ljubiš. To pa tudi ni prav.
torej kaj je potem prav? Mislim da je prav, da ko spoznaš nekoga pri katerim začutiš da je kemija, iskrica da ga SPOZNAŠ BOLJE. Da preden skočiš v zvezo ga stestiraš preko prijateljstva, poleg tega ko si starejši imaš že malo več modrosti in mislim da večina ljudi ki smo že nad 35 stari malo bolj stestira človeka. Tudi če čutimo metuljčke, ampak jih ozavestimo in vemo kaj to je.[/quote]
izbrala je človeka, ki ga je imela rada. je pa res, da ni bila noro zatreskana v njega. ljubezen v resnici ni neko vihravo mogočno čustvo, ampak bolj tako skromno tiho čustvo v ozadju. zaljubljenost je tista, ki prekriči vsa ostala čustva
samo zaljubljenost žal nikoli ne traja.[/quote]
Rad imaš lahko kar nekaj ljudi. Pa to ni razlog za poroko. Poroka je pomemben korak. Pomeni, da boš z nekom v dobrem in slabem. Da te slabe trenutke zdržiš, ga moraš ljubiti. Poroka ni samo pogodba med dvema osebama, da bosta nekoč imela potomce in prispevala vsak nekaj k skupnemu gospodinjstvu in nepremičninam. Ne poročiš se zaradi okolice, temveč zato, ker si predstavljaš skupno življenje s konkretno osebo oziroma si ne predstavljaš življenja brez te osebe. Žal je preveč zakonskih zvez in partnerstev zgrajenih na slabih temeljih. Vsi pa vemo, kako je, če hiša nima dobrih temeljev.