Včasih je bolje biti mrtev, kot ves dan pokakan, vržen tja na eno posteljo, mogoče celo privezan, se dušiti, ker te ni nihče aspiriral. Ko ni mame in očeta več, je za nekatere bolje, da so mrtvi. Ti se pa zgražaj, tako lepo zdrava in vse. Če bi bila na mestu teh otrok, bi si tudi ti želela umreti, ko ne bi bilo več nobenega tvojega.[/quote]
a res mama in oče imata pravico odločati kako dolgo bo živel njun otrok … in kdaj ga bosta ubila, ker ga v njuni glavi odrešita muk? ma kaj je teb na glavo padlo?
in ti si še pametna toliko, da še tujcem sodiš, da veš kaj bi si želeli… ma ne no…
samo ti veš za vse druge – in samo ti smeš sama čutiti in odločati o svojem življenju, – drugi po tvojem ne smejo, ker jim ti diktiraš kaj in kako čutijo – kot tukaj meni sedaj…
takih se vas je za bati – ki se imate za take diktatorje – tega otroka nihče ni nič vprašal – in tudi ti ga ne bi – in nikogar očitno ne – ti kar odločiš, kdo si želi biti mrtev… ti si res kuku.
nauči se spoštovanja do sočloveka in da imaš ti pravico odločanja edinole o svojem življenju. če imaš ti nagnjenja k smrti in končanju življenja, ne pomeni,da imajo tudi drugi tako,in imajo pravico živeti njihova življenja, ker so njihova.[/quote]

A veš, kdaj bo tvoje mnenje kaj štelo? Ko boš vsaj dva vikenda na mesec posvetila temu, da pomagaš staršem tako zelo prizadetih otrok. Takrat in niti minute prej.

a res mama in oče imata pravico odločati kako dolgo bo živel njun otrok … in kdaj ga bosta ubila, ker ga v njuni glavi odrešita muk? ma kaj je teb na glavo padlo?
in ti si še pametna toliko, da še tujcem sodiš, da veš kaj bi si želeli… ma ne no…
samo ti veš za vse druge – in samo ti smeš sama čutiti in odločati o svojem življenju, – drugi po tvojem ne smejo, ker jim ti diktiraš kaj in kako čutijo – kot tukaj meni sedaj…
takih se vas je za bati – ki se imate za take diktatorje – tega otroka nihče ni nič vprašal – in tudi ti ga ne bi – in nikogar očitno ne – ti kar odločiš, kdo si želi biti mrtev… ti si res kuku.
nauči se spoštovanja do sočloveka in da imaš ti pravico odločanja edinole o svojem življenju. če imaš ti nagnjenja k smrti in končanju življenja, ne pomeni,da imajo tudi drugi tako,in imajo pravico živeti njihova življenja, ker so njihova.[/quote]

A veš, kdaj bo tvoje mnenje kaj štelo? Ko boš vsaj dva vikenda na mesec posvetila temu, da pomagaš staršem tako zelo prizadetih otrok. Takrat in niti minute prej.[/quote]
dej umiri malo svoj diktatorski nastop – kdo si ti da boš meni diktirala o mojem mnenju…
in kdo si ti, da pa tvoje štejhe – sramota – taki m, ki kao zagovarjate skrb za take otroke – ga nikoli ne bi ubili…. ne pa da meni očitaš nekaj skrb, hkrati pa pišeš, da bi z lahkoto ubila takega otroka… je to skrb zanj potem?
prosim ne norčuje se no.

Ti tega ne bos nikoli razumela, ker nimas tovrstnih izkusenj. Ker ne razumes ljubezni, ki jo imajo ti ljudje do svojih ostarelih in do otrok. Ti ljudje si zelijo samo to, da jim nekdo vsake toliko pride pomagat, da jih razbremeni. Da si oddahnejo, da potem spet lahko korakajo naprej. Ne da strpajo svojce v nek dom in da jih obiscejo vsake toliko, vmes se pa pretvarjajo, kako je svojcem lepo. Ali pa delajo samomore, ker jim vest ocita, da so dali otroka v dom. Nihce ne zagovarja umora prizadetih ostarelih ali otrok. Se pa bo vsake toliko kdo od teh ljudi zlomil, a takega cloveka ne mislim obtozevat.[/quote]
s koga se delaš norca no – kako lahko govoriš o ljubezni s strani nekoga, ki ubije svojega lastnega otroka. In ti meni, da jaz ne razumem ljubezni, oni pa da jo imajo … najbrž ja, jaz sem zmaj neljubeči in ne vem kaj je to ljubezen, tisti, ki pa ubije svojega otroka, je pa po tvoje ljubeč in skrben in želi otroku vse najboljše.
Seveda zagovarjajo umore teh ljudi – ona zgoraj zagovarja to – ko piše, da nikogar ne obsoja in da ima razumevanje do takega starša – e jaz lahko imam razumevanje do stresne situacije, napora, nimam ga pa do tega, da je ta človek ubil lastnega otroka – zame za to ni opravičila…[/quote]
Takšni so/ste pa moralisti. Jasno, da nihče ne zagovarja umorov/samomorov. A nimamo nobene moralne pravice sodit ljudem, ker ne poznamo njihovih stisk, problemov … Posledice svojih dejanj mora vsak nase prevzet, sodit drugim pa ni znak neke moralne avtoritete, kvečjemu česa drugega.

a res mama in oče imata pravico odločati kako dolgo bo živel njun otrok … in kdaj ga bosta ubila, ker ga v njuni glavi odrešita muk? ma kaj je teb na glavo padlo?
in ti si še pametna toliko, da še tujcem sodiš, da veš kaj bi si želeli… ma ne no…
samo ti veš za vse druge – in samo ti smeš sama čutiti in odločati o svojem življenju, – drugi po tvojem ne smejo, ker jim ti diktiraš kaj in kako čutijo – kot tukaj meni sedaj…
takih se vas je za bati – ki se imate za take diktatorje – tega otroka nihče ni nič vprašal – in tudi ti ga ne bi – in nikogar očitno ne – ti kar odločiš, kdo si želi biti mrtev… ti si res kuku.
nauči se spoštovanja do sočloveka in da imaš ti pravico odločanja edinole o svojem življenju. če imaš ti nagnjenja k smrti in končanju življenja, ne pomeni,da imajo tudi drugi tako,in imajo pravico živeti njihova življenja, ker so njihova.[/quote]

A veš, kdaj bo tvoje mnenje kaj štelo? Ko boš vsaj dva vikenda na mesec posvetila temu, da pomagaš staršem tako zelo prizadetih otrok. Takrat in niti minute prej.[/quote]
še to: kje ti pomagaš in ubogi oni, ki jim pomagaš, če jim, ker nikoli ne vedo, kdaj jih lahko se znebiš kao z izgovorom, da je v njihovo dobro.
in po tvoje zakaj bi sploh nekdo tuj pomagal, ker pa itak si prej šimfala, da tak ne zna in je otrok še bolj zanemarjen zaradi njega.
Sama seb nasprotuješ…

s koga se delaš norca no – kako lahko govoriš o ljubezni s strani nekoga, ki ubije svojega lastnega otroka. In ti meni, da jaz ne razumem ljubezni, oni pa da jo imajo … najbrž ja, jaz sem zmaj neljubeči in ne vem kaj je to ljubezen, tisti, ki pa ubije svojega otroka, je pa po tvoje ljubeč in skrben in želi otroku vse najboljše.
Seveda zagovarjajo umore teh ljudi – ona zgoraj zagovarja to – ko piše, da nikogar ne obsoja in da ima razumevanje do takega starša – e jaz lahko imam razumevanje do stresne situacije, napora, nimam ga pa do tega, da je ta človek ubil lastnega otroka – zame za to ni opravičila…[/quote]
Takšni so/ste pa moralisti. Jasno, da nihče ne zagovarja umorov/samomorov. A nimamo nobene moralne pravice sodit ljudem, ker ne poznamo njihovih stisk, problemov … Posledice svojih dejanj mora vsak nase prevzet, sodit drugim pa ni znak neke moralne avtoritete, kvečjemu česa drugega.[/quote]

kaj pa moralno do teh otrok, ki ga nihče ni nič vprašal, ki je trpel ob taki smrti…
in ja po tvoje je prav pisarit – saj vas razumemo starši, če ne zmorete, obstaja način,d a se vse zaključi in bo vse lepo in prav… pop tvoje je pa to ok…
smili se vam starš – kaj pa otrok? Ki ga je nekdo dušil? lasten starš- ljubezen pa taka

A veš, kdaj bo tvoje mnenje kaj štelo? Ko boš vsaj dva vikenda na mesec posvetila temu, da pomagaš staršem tako zelo prizadetih otrok. Takrat in niti minute prej.[/quote]
še to: kje ti pomagaš in ubogi oni, ki jim pomagaš, če jim, ker nikoli ne vedo, kdaj jih lahko se znebiš kao z izgovorom, da je v njihovo dobro.
in po tvoje zakaj bi sploh nekdo tuj pomagal, ker pa itak si prej šimfala, da tak ne zna in je otrok še bolj zanemarjen zaradi njega.
Sama seb nasprotuješ…[/quote]

Tega pa jaz nisem napisala, da nekdo tuj ne zna in bo otrok zato zanemarjen. Napisala sem, da bo zanemarjen, če ga bodo dali v en zavod, dom za upokojence. To sem napisala. Bi ti napisala, kje pomagam jaz, če bi te resnično zanimalo, pa te glede na nadaljevanje stavka ne. Nehaj natolcevati, da bo jaz koga ubila in da jaz navijam za ubijanje. Jaz navijam zato, da se tem ljudem pomaga, da se ne znajdejo v tako hudi stiski, da ne vidijo ne več nobenega izhoda. Jih pa ne obsojam.

A veš, kdaj bo tvoje mnenje kaj štelo? Ko boš vsaj dva vikenda na mesec posvetila temu, da pomagaš staršem tako zelo prizadetih otrok. Takrat in niti minute prej.[/quote]
dej umiri malo svoj diktatorski nastop – kdo si ti da boš meni diktirala o mojem mnenju…
in kdo si ti, da pa tvoje štejhe – sramota – taki m, ki kao zagovarjate skrb za take otroke – ga nikoli ne bi ubili…. ne pa da meni očitaš nekaj skrb, hkrati pa pišeš, da bi z lahkoto ubila takega otroka… je to skrb zanj potem?
prosim ne norčuje se no.[/quote]

Kje sem jaz napisala, da bi z lahkoto ubila takšnega otroka? Nikjer. Misliš, da ga je starš ubil z lahkoto? Če to misliš, potem ti stvari očitno niso jasne. Jaz nikogar ne bi ubijala, samo razumem, da starš tega ne stori iz objestnosti, ampak ker ne vidi druge izbire, ker je v smrtnem strahu, da bo otrok grozljivo trpel, ko njega ne bo več.

še to: kje ti pomagaš in ubogi oni, ki jim pomagaš, če jim, ker nikoli ne vedo, kdaj jih lahko se znebiš kao z izgovorom, da je v njihovo dobro.
in po tvoje zakaj bi sploh nekdo tuj pomagal, ker pa itak si prej šimfala, da tak ne zna in je otrok še bolj zanemarjen zaradi njega.
Sama seb nasprotuješ…[/quote]

Tega pa jaz nisem napisala, da nekdo tuj ne zna in bo otrok zato zanemarjen. Napisala sem, da bo zanemarjen, če ga bodo dali v en zavod, dom za upokojence. To sem napisala. Bi ti napisala, kje pomagam jaz, če bi te resnično zanimalo, pa te glede na nadaljevanje stavka ne. Nehaj natolcevati, da bo jaz koga ubila in da jaz navijam za ubijanje. Jaz navijam zato, da se tem ljudem pomaga, da se ne znajdejo v tako hudi stiski, da ne vidijo ne več nobenega izhoda. Jih pa ne obsojam.[/quote]
si, … da ko ni več svojcev, je za vsakega bolje da je mrtev, to o tvoje besede.
navijaš za to – dobesedno si pisala o tem, še meni si govorila, da je prav, da bi umrla v takem priemru. tako, da prosim – nič ne navijaš za pomoč… pa preberi malo za seboj.

dej umiri malo svoj diktatorski nastop – kdo si ti da boš meni diktirala o mojem mnenju…
in kdo si ti, da pa tvoje štejhe – sramota – taki m, ki kao zagovarjate skrb za take otroke – ga nikoli ne bi ubili…. ne pa da meni očitaš nekaj skrb, hkrati pa pišeš, da bi z lahkoto ubila takega otroka… je to skrb zanj potem?
prosim ne norčuje se no.[/quote]

Kje sem jaz napisala, da bi z lahkoto ubila takšnega otroka? Nikjer. Misliš, da ga je starš ubil z lahkoto? Če to misliš, potem ti stvari očitno niso jasne. Jaz nikogar ne bi ubijala, samo razumem, da starš tega ne stori iz objestnosti, ampak ker ne vidi druge izbire, ker je v smrtnem strahu, da bo otrok grozljivo trpel, ko njega ne bo več.[/quote]
ker pa ob smrti in dušenju pa ni trpel, sploh ko je gledal lastnega starša, ki mu to počne.

Zadnji čas, da neka atomska zbriše tole zemljico. pa ne zaradi tragedij, ampak zaradi krvoločnih hijen, ki se nalimate na vsako od njih. Nobene pietete, nobene.

Kaj pa, če takšnega otroka vprašaš, kako trpi vsak dan življenja, ko se muči iz ene težave v drugo?
Kaj, če ti takšen otrok odgovori, da noče več tako životariti?

Tega pa jaz nisem napisala, da nekdo tuj ne zna in bo otrok zato zanemarjen. Napisala sem, da bo zanemarjen, če ga bodo dali v en zavod, dom za upokojence. To sem napisala. Bi ti napisala, kje pomagam jaz, če bi te resnično zanimalo, pa te glede na nadaljevanje stavka ne. Nehaj natolcevati, da bo jaz koga ubila in da jaz navijam za ubijanje. Jaz navijam zato, da se tem ljudem pomaga, da se ne znajdejo v tako hudi stiski, da ne vidijo ne več nobenega izhoda. Jih pa ne obsojam.[/quote]
si, … da ko ni več svojcev, je za vsakega bolje da je mrtev, to o tvoje besede.
navijaš za to – dobesedno si pisala o tem, še meni si govorila, da je prav, da bi umrla v takem priemru. tako, da prosim – nič ne navijaš za pomoč… pa preberi malo za seboj.[/quote]

To pa niso moje besede. Zdrav otrok bo nekaj časa žaloval, potem pa živel naprej. Ne rabi nikogar, da mu previje plenico, ne rabi nikogar, da mu žlico daje v usta. Si gledala na Tedniku pred meseci, kako starša skrbita za 35 let starega popolnega invalida? Kako ga onadva čez 60 krepko dvigujeta na pralni stroj, da ga previjeta, večkrat na dan. Krepko čez 60, skoraj 70? 35 let sta 24 ur na dan skrbela zanj in če se bosta, preden bosta umrla, odločila, da ga odpeljeta sabo v smrt, jima boš ti očitala, da ga nista imela rada?

Ne bodi preveč pogumna. Vsakemu se lahko zgodi takšna usoda. Ni nujno, da se ti otrok takšen rodi, lahko se to zgodi tudi po prometni nesreči. Me prav zanima, če bi potem še naprej tako sodila.,

Kaj pa, če takšnega otroka vprašaš, kako trpi vsak dan življenja, ko se muči iz ene težave v drugo?
Kaj, če ti takšen otrok odgovori, da noče več tako životariti?[/quote]

Problem je, ker ti otroci ne morejo govoriti. Če bi lahko, bi si mnogi zaželeli smrt.

Ne drži.

Do leta 1980, celo 90 še vedeli nismo, kaj so mamila. Sem jih jaz prinesel v Slovenijo?

Do leta 2000 smo imeli dosti manj duševno bolnih mladih, kot jih imamo sedaj.

Sem jaz, ki sem bliže 70 kot 60 prinesel internet, ki je kriv za mnogo tega?

Leta 2000 še vedeli nismo, kaj je odvisnost od odnosov? Sedaj je to velik problem.

Če je kdo kriv, je torej turbokapitalizem, EU, slovenske vlade,nesposobni ministri na ministrstvih za zdravstvo in socialo.
In seveda požrešni slovenski povzpetniški managerji.

Povprečen 60-letnik, že malce utrujen, tudi mogoče resneje bolan, je kriv hudičevo malo…
Za (od zgoraj opisanih dejstev) popolnoma ZBLOJENO mladino.

si, … da ko ni več svojcev, je za vsakega bolje da je mrtev, to o tvoje besede.
navijaš za to – dobesedno si pisala o tem, še meni si govorila, da je prav, da bi umrla v takem priemru. tako, da prosim – nič ne navijaš za pomoč… pa preberi malo za seboj.[/quote]

To pa niso moje besede. Zdrav otrok bo nekaj časa žaloval, potem pa živel naprej. Ne rabi nikogar, da mu previje plenico, ne rabi nikogar, da mu žlico daje v usta. Si gledala na Tedniku pred meseci, kako starša skrbita za 35 let starega popolnega invalida? Kako ga onadva čez 60 krepko dvigujeta na pralni stroj, da ga previjeta, večkrat na dan. Krepko čez 60, skoraj 70? 35 let sta 24 ur na dan skrbela zanj in če se bosta, preden bosta umrla, odločila, da ga odpeljeta sabo v smrt, jima boš ti očitala, da ga nista imela rada?

Ne bodi preveč pogumna. Vsakemu se lahko zgodi takšna usoda. Ni nujno, da se ti otrok takšen rodi, lahko se to zgodi tudi po prometni nesreči. Me prav zanima, če bi potem še naprej tako sodila.,[/quote]
No samo tega se je se manjkalo, da mi privoscljivo to privoscis, ker nimam istega mnenja kot ti. mislim resno, jaz se nikjer iz nikogar ne norcujem, in ce bi bila sposobna brat bi lahko prebrala lahko razumem stisko, ne pa umora nekoga zaradi tega. In ja tisto so bile tvoje besede zgoraj… samo tapkas diktatorsko drugim in se drugim sodis tudi meni si. Zamisli se ti nad seboj.

To pa niso moje besede. Zdrav otrok bo nekaj časa žaloval, potem pa živel naprej. Ne rabi nikogar, da mu previje plenico, ne rabi nikogar, da mu žlico daje v usta. Si gledala na Tedniku pred meseci, kako starša skrbita za 35 let starega popolnega invalida? Kako ga onadva čez 60 krepko dvigujeta na pralni stroj, da ga previjeta, večkrat na dan. Krepko čez 60, skoraj 70? 35 let sta 24 ur na dan skrbela zanj in če se bosta, preden bosta umrla, odločila, da ga odpeljeta sabo v smrt, jima boš ti očitala, da ga nista imela rada?

Ne bodi preveč pogumna. Vsakemu se lahko zgodi takšna usoda. Ni nujno, da se ti otrok takšen rodi, lahko se to zgodi tudi po prometni nesreči. Me prav zanima, če bi potem še naprej tako sodila.,[/quote]
No samo tega se je se manjkalo, da mi privoscljivo to privoscis, ker nimam istega mnenja kot ti. mislim resno, jaz se nikjer iz nikogar ne norcujem, in ce bi bila sposobna brat bi lahko prebrala lahko razumem stisko, ne pa umora nekoga zaradi tega. In ja tisto so bile tvoje besede zgoraj… samo tapkas diktatorsko drugim in se drugim sodis tudi meni si. Zamisli se ti nad seboj.[/quote]

Kje so prebrala, da ti kaj jaz privoščim? Napisala sem, da ne sodi, da se ne bi ti sama znašla v takšni situaciji. Ne razumeš stiske, ker če bi jo razumela, bi ti bilo jasno, da takšen starš misli, da je otroku s tem pomagala, ga rešil hudega trpljenja.

Ne drži.

Do leta 1980, celo 90 še vedeli nismo, kaj so mamila. Sem jih jaz prinesel v Slovenijo?

Do leta 2000 smo imeli dosti manj duševno bolnih mladih, kot jih imamo sedaj.

Sem jaz, ki sem bliže 70 kot 60 prinesel internet, ki je kriv za mnogo tega?

Leta 2000 še vedeli nismo, kaj je odvisnost od odnosov? Sedaj je to velik problem.

Če je kdo kriv, je torej turbokapitalizem, EU, slovenske vlade,nesposobni ministri na ministrstvih za zdravstvo in socialo.
In seveda požrešni slovenski povzpetniški managerji.

Povprečen 60-letnik, že malce utrujen, tudi mogoče resneje bolan, je kriv hudičevo malo…
Za (od zgoraj opisanih dejstev) popolnoma ZBLOJENO mladino.[/quote]

Strinjam se,pravi bedak moras biti,da primerjas danes ib pred desetimi,kaj sele dvajsetimi leti. To enostavno ni vec mizno in nikoli ne bo! Kot je nekdo napisal,edino vojna,atomska lahko to na brzino spremeni. Vsega imamo polno rit in nobenega obcutka za druge. Mladina….raje sem tiho…

Ampak,kje so tisti politiki,ku so se tako kitili da bodo vse izboljsali??!! Kaj res ne vidijo da vsi tonemo. Na tisoce je raznih osebnostnih motenj,drog,alkohol,mladina brez perspektive,vsaka tretja familija razpade….

A bi ze kdo kaj ukrepal,alu se bojo samo jebene strategije pisarile.Akcija je nujna!!!!

No, a ste se skozlal…..

Dejstvo je, da umor lastnega otroka v nobenem primeru ni sprejemljiv – pa ne samo lastnega otroka, govorim na splošno o vnaprej premišljenem jemanju življenja sočloveku. O umoru.

Vsakršno sprenevedanje in opravičevanje tega dejanja je enako nizkotno, kot samo dejanje. Pika amen.

No samo tega se je se manjkalo, da mi privoscljivo to privoscis, ker nimam istega mnenja kot ti. mislim resno, jaz se nikjer iz nikogar ne norcujem, in ce bi bila sposobna brat bi lahko prebrala lahko razumem stisko, ne pa umora nekoga zaradi tega. In ja tisto so bile tvoje besede zgoraj… samo tapkas diktatorsko drugim in se drugim sodis tudi meni si. Zamisli se ti nad seboj.[/quote]

Kje so prebrala, da ti kaj jaz privoščim? Napisala sem, da ne sodi, da se ne bi ti sama znašla v takšni situaciji. Ne razumeš stiske, ker če bi jo razumela, bi ti bilo jasno, da takšen starš misli, da je otroku s tem pomagala, ga rešil hudega trpljenja.[/quote]
Tako kot meni diktiras kako mora biti moje mnenje, in kdaj kaj velja tako in celo kdaj si bi jaz zelela biti mrtva… ne razumes, da nimas tite pravice diktirati nikomur. Malo se umiri in spostuj tudi mnenje drugih brez da jih diktiras, ker se ne strinjajo s tabo. In jaz se ne. Pa ce me zato krizas in se ne vem kako sodis, jaz se ne bom strinjala s tabo. Ker imam spistovanje do teh otrok in njihovega zivljenja, od trenutka ko se rodijo. Ti ga ocitno nimad, saj si zmozna razumevanja samo za stisko starsa in njegovo odlocitev. Otroka pa pri tem pizablhas in postavljas kot stedstvo za odlocitve starsa. Kar je meni nedopustno.

Po tvoji logiki opravicevanja in razmisljanja bi lahko vsak stars, ki se znajde v stiski in s samomorilskimi.mislimi s seboj vzel tudi svojega otroka, saj bi ga s tem resil eksistencnih muk, brez starsa in celotne druzine. Grozovito je to ratmisljanje…

Umor ni sprejemljiv? A res?

Avo, pistola, pred teboj pa Stalin/Hitler/Pol Pot/Tito/Franco/Mengele/Torquemada/Mohamed/Poncij Pilat (da ne posezemo v novejso zgodovino…)

Ne se slepit, da so nekateri “umori” ne samo sprejemljivi, ampak nujno ptrebni, pravilni in pravicni.

Starš ni v stiski zato, ker ima celulit, ker ne more v Egipt na počitnice, si kupiti novega avta, starš je v stiski zato, ker ve, kako huda stiska otroka čaka potem, ko njega več ne bo. Ali zato, ker on ni več sposoben skrbeti zanje, nihče drug pa niti približno tako ne bo. To ni sebična stiska, kot jo ti tukaj želiš predstaviti. A če bi ti ta oče tega otroka pripeljal pred vrata in bi rekel na, jaz več ne zmorem, ti ga vzemi, poskrbi zanj. Kaj bi naredila?

Starš ni v stiski zato, ker ima celulit, ker ne more v Egipt na počitnice, si kupiti novega avta, starš je v stiski zato, ker ve, kako huda stiska otroka čaka potem, ko njega več ne bo. Ali zato, ker on ni več sposoben skrbeti zanje, nihče drug pa niti približno tako ne bo. To ni sebična stiska, kot jo ti tukaj želiš predstaviti. A če bi ti ta oče tega otroka pripeljal pred vrata in bi rekel na, jaz več ne zmorem, ti ga vzemi, poskrbi zanj. Kaj bi naredila?[/quote]
Ti poslus, vrs koliko je otrok, ki so ostali tako ali drugace brez starsev pa so hvalezni da zivijo, ves koliko je taksnih, ki so bili v druzinah zlorabljeni in so komaj cakali moznosti, da se resijo in zazivijo svoje zivljenje in so tudi ga… zeli so si ziveti… to je poanta… in hvalezni so za zivljenje in ta fantek ubogi, kje si sploh prebrala, da je bil s posebnimi potrebami. Od kje ti to.

quote=”Kdo bi tebe razumel”]
ta fantek ubogi, kje si sploh prebrala, da je bil s posebnimi potrebami. Od kje ti to.[/quote]
Imel pa je /otrok/ zdravstvene težave, zato je zadnja tri leta obiskoval šolo za otroke s posebnimi potrebami.

https://www.dnevnik.si/1042767704/kronika/1042767704

quote=”Kdo bi tebe razumel”]
Ti poslus, vrs koliko je otrok, ki so ostali tako ali drugace brez starsev pa so hvalezni da zivijo, ves koliko je taksnih, ki so bili v druzinah zlorabljeni in so komaj cakali moznosti, da se resijo in zazivijo svoje zivljenje in so tudi ga… zeli so si ziveti… to je poanta… in hvalezni so za zivljenje [/quote]

Večina zdravih otrok ja, ne pa vsi.
Večina bolnih otrok ja, ne pa vsi.